Zakon o letalstvu ali Zakon o zrakoplovstvu?

(OPENSOARING, 16. avgusta 2019, Milan Korbar)

Povod za razmišljanje je v bistvu pozitivna informacija, da je po 18 letih bivanja Zakona o letalstvu (ZLET) prišel čas za posodobitev in spremembe. Predlog novega ZLET-a je prišel v javno obravnavo že junija letos, vendar so včasih poti do zainteresirane javnosti zelo dolge in osnutek je do mene prišel šele 9. avgusta. Na Ministrstvu za infrastrukturo so pripravili precej obsežen dokument – osnutek. 

Letos mineva 110 let od prvega leta našega rojaka Edvarda Rusjana in 100 let slovenskega vojaškega letalstva. Država, oziroma, njeni zastopniki, ki v našem imenu odločajo, žal, niso imeli posluha, da bi obletnici proslavili z različnimi letalskimi prireditvami. Tako je vse ostalo pri prizadevanjih peščice iz 15. letalskega polka Slovenske vojske, ki so v okviru finančnih zmožnosti pripravili spominsko razstavo v gradu Brežice in srečanje letalcev ob začetku vsakoletne mednarodne vojaške vaje.

Novi ZLET je torej še zadnja in morda najlepša priložnost, da se priklonimo vsem uspehom letalcev in letalskih zanesenjakov in jim s tem vrnemo veljavo. Verjetno se boste vprašali: kako neki pa naj en zakon proslavi, kar se ni dalo z velikimi prireditvami. Preprosto: vrnimo v spomin in čast naše letalske tradicije tudi besedišče v zakonu, ki ima svoje korenine v začetkih letalstva na slovenskem.

Prvi del: Zrakoplov ali kako drugače (letalnik)?

Ost mojega pisanja gre na neupravičeno in z realnostjo slovenskega jezika skregano rabo imena »zrakoplov« za vse, kar se giblje po zraku. Do leta 1991 se v nobeni knjigi, slikanici ali učnem gradivu v slovenščini zrakoplov ne omenja kot skupno poimenovanje za zračna prevozna sredstva. To lahko preverite v vsaki mestni knjižnici. V tistem času so opisovali letala vseh vrst, helikopterje, balone in zrakoplove. Torej je zrakoplov zasedal častno mesto po definiciji, ki jo je pokojni univ. prof. dr. inž. Anton Kuhelj opisal v leta 1962 pri Mohorjevi družbi izdani knjigi Tehnika v vsakdanjem življenju II: »Poleg svobodnih balonov so se od aerostatov ohranili le še vodljivi zrakoplovi. Te naprave imajo po navadi v skupnem omotu več mehurjev z nosilnim plinom. Pod omotom je posebna potniška kabina in več gondol, v katerih so motorji za pogon vijakov, ki dajo takemu zrakoplovu hitrost do 130 km na uro. Čeprav se more gibati tak zrakoplov v vsaki smeri in ni kakor svobodni balon izročen vetrovom na milost in nemilost, ga danes zaradi razmeroma počasne vožnje in velikih mer uporabljajo le še za zabavo … «

Digitalno kopijo knjige najdete tukaj. In to je v glavnem vse. Iz te definicije je povzeto geslo »zrakoplov« v Slovarju slovenskega knjižnega jezika: »zrakoplòv -ôva m (ȍ ō)

naprava za letenje po zraku: zrakoplov leti; graditi, konstruirati zrakoplove; pristanek zrakoplova; vožnja z zrakoplovom; baloni, cepelini, letala, zmaji in drugi zrakoplovi

// knjiž. s plinom napolnjena podolgovata vodljiva naprava, lažja od zraka, za zračni promet; cepelin: napolniti zrakoplov s plinom; ogrodje zrakoplova«

Zapomnimo si …

Zapomnimo si: književna raba zrakoplov razlaga kot s plinom napolnjeno podolgovato vodljivo napravo, lažjo od zraka, za zračni promet; cepelin: napolniti zrakoplov s plinom; ogrodje zrakoplova; in nič drugega. V prvem delu definicije, ki naj bi bila »ljudska« pa je verjetno prišlo do napake, ko se pri naštevanju naprav za letenje po zraku pred zrakoplov vrine navidezno nepomembna, za kasnejše dogajanje in dojemanje pa odločilna besedica »drugi«, ki je tam verjetno ne bi smelo biti.

In prav ta »drugi zrakoplovi« je bil za avtorico Letalskega slovarja, gospo prof. Alenko Kukovec zadosten in odločilen razlog, da je angleški izraz aircraft (zračno vozilo po analogiji s hovercraft, ki ga pri nas večinoma tradicionalno prevajamo kot vozilo na zračni blazini) zmotno prevedla v zrakoplov. Navedek iz njene predstavitve drugače zelo pomembnega in koristnega dela v reviji Krila številka 1, letnik 1995: »Razložila bi rada tudi izraz »zrakoplov«, ki je za nekatere vse preveč hrvaški.

aircraft – zrakoplov; letalo (glej letalski slovar) Izraz »aircraft« ima v angleščini dvojni pomen: 1. skupno ime za zrakoplove (težje in lažje od zraka), zato se v slovarju mnogokrat pojavlja v prevodih zloženk, katerih pomen se ne nanaša samo na letalo, temveč na katerikoli zrakoplov 2. pomeni tudi letalo (da bi se izognili angleški rabi izraza »zrakoplov« oziroma ameriški rabi »airplane «). Sicer pa se je izraz »aircraft« predvsem v pogovorni rabi zelo udomačil, vendar pa se v uradni tehnični dokumentaciji, predvsem pa v predpisih, ki jih določa ICAO, uporablja v pomenu zrakoplovov. Čeprav izraz »zrakoplov« marsikomu ni pogodu, se mu ne moremo iz zgoraj navedenih razlogov izogniti. Izraz najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (peta knjiga, str. 938), 1991, z naslednjo razlago:

zrakoplov -ova, naprava za letenje

po zraku: zrakoplov leti; graditi, konstruirati zrakoplove; pristanek zrakoplova; vožnja z zrakoplovom; baloni, cepelini, letala, zmaji in drugi zrakoplovi«.

Iz navedenega se vidi, da je zanemarjen pomen celotnega slovarskega gesla in s tem v prakso uveden povsem neprimeren izraz, ki ga zelo lahko zamenjamo z izrazom »letalnik«. Še posebej ponesrečena se mi zdi zveza »zrakoplov leti«, saj je v nasprotju s svojim osnovnim pomenom, ki izvira iz glagolnika »leteti«. Letalnik kot skupno ime za vse po zraku gibajoče letalne naprave so uporabljali že v časih bratov Rusjan, kar je razvidno iz knjige dr. Sandija Sitarja »Letalstvo in Slovenci«, tega pa avtorica verjetno ni poznala. In tako je nastal nesrečni zrakoplov, ki večini slovenskih letalcev, ki se nismo šolali v srbskem ali hrvaškem jezikovnem področju, ne pomeni nič. Še več, moti nas ker opisuje nekaj, kar v praksi ni izvedljivo.

V obdobju po osamosvojitvi smo imeli tudi Republiško upravo za zračno plovbo, ki pa je uspešno prepustila svoj prostor bolj letalsko usmerjenima Sektorju za letalstvoin kasneje dodani Javni agenciji za civilno letalstvo. Lahko, da je prav dejstvo, da je slovar sofinancirala takratna Republiška uprava za zračno plovbo, dalo svoj prispevek v lonček Angleško-slovenskega letalskega slovarja. Škoda, ki je bila s tem narejena ob sprejemu Zakona o letalstvu pa je zdaj znova popravljiva in upam, da bo za to tudi posluh pri predlagateljih in uporabnikih novega Zakona, predvsem pa pri odločevalcih – zakonodajalcih v parlamentu RS.

Zakaj je moteč skupni izraz ZRAKOPLOV?

 

Zakaj je moteč skupni izraz zrakoplov za vsa vozila, ki se premikajo po zraku? Prvi razlog je v tem, da govorimo o letenju, letalstvu, letalskem osebju, letalih vseh vrst, letališčih in še bi lahko našteval vse do konca, do Javne agencije za civilno letalstvo, ki žal ni in upam da tudi nikoli ne bo Javna agencija za civilno zrakoplovstvo. Za razliko od drugih jezikov ima Slovenščina za vse, kar je povezano z letalsko dejavnostjo temelj v pojmu leteti. Mi, podobno kot ptice, po zraku letimo, od tod tudi vse izpeljanke povezane z letalsko dejavnostjo:

letališče ni zračno pristanišče,

letalsko osebje ni zrakoplovno osebje,

letalske operacije niso zrakoplovne operacije,

letalska varnost ni zrakoplovna varnost,

letalske prireditve niso zrakoplovne prireditve,

pravila letenja niso pravila o zračni plovbi,

dovoljenje za letenje nikakor ni dovoljenje za zračno plovbo …

Koncem 1980-tih je za revijo Krila veliko pisal tudi Ivo Boscarol. Prvi je uporabil ime za lahka letala, ki se jih je tudi po njegovi zaslugi prijelo ime »ultra lahke letalne naprave« (ULN). Danes se dogaja svojevrstno absurdno poimenovanje ULN zrakoplovi (ultra lahke letalne naprave zrakoplovi). Da posebej ne pišem o zahtevi, ki se je pojavila pred leti, da bi morali tudi jadralni padalci biti v seznamu zrakoplovov. Prosim lepo, kako je jadralni padalec, skupaj s svojo letalno napravo, lahko napolnjen z inertnim plinom, lažjim od zraka?

Kako popraviti krivico, ki smo jo storili vsem letalnim napravam, ki niso cigaraste oblike in polnjene s plinom, lažjim od zraka?

Odgovor je preprost: zamenjajmo zrakoplov s pojmom letalnik in skozi čas prilagodimo vso dokumentacijo, ki jo bo zaradi tega potrebno spremeniti. Razlogov za to je več kot dovolj:

Pomensko je boljši približek prevodu izraza »aircraft« ali tudi »airplane« od zdaj zapisanega. Natančno opisuje celo družino naprav in je kot tak vsakomur, ki zna slovensko takoj jasen njegov pomen.

Letalnikj e nastal, ko smo dobili tudi štedilnik, kuhalnik, brivnik, kasneje tudi dirkalnik in je povsem v skladu s pravili za oblikovanje besedišča v slovenskem jeziku. Spletni slovar FRAN pravi takole: letálnik -a m (ȃ)

zračno vozilo: ideja oskrbe letalnikov z gorivom v zraku sega v pionirske čase motornega letenja; izbrati letalnik iz hangarja; brezpilotni, jadralni letalnik

Logicizem v jeziku: izbira priponskih obrazil (-alo, -ilo nasproti -nik)

Zakaj je v slovenskem jeziku takšen nered pri končnicah besed?

Končnica -lo označuje neko preprosto pripravo, kakor recimo grebálo, druge besede pa izražajo mehanske naprave, pa se jim pristavlja ista končnica -lo, npr. letálo, vozílo, plovílo.

Zakaj ne letálnik, vozílnik, plovílnik?

Prvič je bil izraz letalnik javno uporabljen na vabilu za letalsko prireditev v tržaškem zaledju, ki so jo pripravljali zavedni Slovenci.

Zaradi neuporabe v javnih medijih in pretirane navezanosti na druge slovanske jezike je izraz ostal izgubljen v času in prostoru vse do spontane vrnitve z brezpilotnimi letalniki, ki pa so v pojmovniku JACL prekrščeni v brezpilotne zrakoplove.

Brž, ko so se na trgu pojavile brezpilotne letalne naprave, so v slovenski trgovski mreži pridobile naziv »brezpilotni letalnik« (včasih tudi brezpilotnik), ki pa ga danes v duhu starega ZLET-a Javna agencija za civilno letalstvo preimenuje v popolnoma neustrezen naziv »brezpilotni zrakoplov«. Tu gre za prav katastrofalno ponesrečen odmik od dejanskega stanja saj se brezpilotni letalnik (BPL) v nobenem trenutku ne more gibati brez aktivne podpore motorjev, ki so ponavadi električni.

Letalnik dejansko zajema vse letalne naprave, ki si jih lahko zamislimo, tudi padala ali jadralna padala in vse ostalo, kar si človek oprta na ramena z namenom vzleteti.

Izraz letalnik nas oddaljuje od nesrečno izbrane zračne plovbe in zračnih plovil, ki ju en del javnosti do onemoglosti poriva v ospredje, čeprav za to ni nikakršne fizikalne in siceršnje opore. Zračna plovba in zračna plovila preprosto ne obstajajo. Naj tukaj navedem sporočilo prof. dr. Tadeja Kosela prihodnjemu pilotu: »Plovila pa prepustimo pomorcem, mi obravnavamo letalnike. Zrakoplov = letalnik. Zrakoplov je pa samo cepelin.«

Naj tukaj omenim še delo znamenitega slovenskega rojaka, Hermana Potočnika – Nordunga z naslovom »Problem vožnje v vesolju«. To omenjam tudi zato, da razbijem mit o nekakšnih plovilih, ki so med drugim tudi iz skupine vozil, le da so predvidena za vožnjo po površini tekočine. Značilnost plovbe je namreč tudi ta, da se plovilo lahko ustavi, ko se pokvari in počaka na pomoč kar tam, kjer se je zgodila okvara. Pri letalnikih te možnosti ni! (SSKJ pravi: plovílo -a s vozilo za premikanje po vodi; plôvba -e ž (ȏ)

glagolnik od pluti: plovba je trajala deset dni; pripraviti ladjo za plovbo; plovba okrog sveta, po morju; plovba s parniki; smer, varnost plovbe / čezoceanska, podvodna, rečna plovba / Splošna plovba Piran

♦ navt. dolga plovba po vseh morjih; kapitan dolge plovbe najvišji čin v trgovski mornarici ali nosilec tega čina; ladja dolge plovbe ladja, ki ima dovoljenje za plovbo po vseh morjih; linijska plovba po stalni progi in po stalnem voznem redu; obalna plovba promet po obalnem morju med pristanišči iste države; prosta ali tramperska plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda)

Če torej povzamem: letalnik je povsem ustrezen nadomestek za zdaj v ZLET uporabljeni zrakoplov.

Predlagam

PREDLAGAM: na vseh mestih v zakonu se namesto uporabljenega pojma zrakoplov uporabi primernejši izraz letalnik! V svoji različici predloga ZLET 2019 sem to tudi popravil.

Drugi del: plovnost ali kaj bolj tehnično primernega za letalnike (po želji tudi za letalne naprave)

Pri kopenskih vozilih vseh vrst poznamo nekaj, kar imenujemo prometno dovoljenje in po sami definiciji povsem ustreza tistemu, kar smo v letalstvu po nemarnem »pobrali« v preteklosti, ko se je srbsko besedo »plovidbenost« prav po nemarnem prevedlo v plovnost.

Ko sem takole odkrival skrivnosti letalske tehnologije, sem prišel do angleškega izraza »airworthiness«, ki ga je Angleško-slovenski letalski slovar poimenoval kot »plovnost«. V bistvu pa gre za primernost za izvajanje letalskih operacij (air•wor•thy /ˈɛrˌwɜrði/   adj., -thi•er, -thi•est. (of an aircraft) equipped and maintained in condition to fly. air•wor•thy  (âr′wûr′ᵺē), adj.,  -thi•er, -thi•est. (of an aircraft) meeting established standards for safe flight; equipped and maintained in condition to fly. air′wor′thi•ness, n.) in tako spet nima nikakršne zveze s plovbo. Torej bi bilo lahko ustreznica tudi »letalsko prometno dovoljenje« ali samo preprosto »letalsko dovoljenje«. Nikjer namreč ni predpisano, da moramo pojme prevajati kot enobesedne pojme, nič nam ne brani uporabo večbesednih sestavljank, če s tem zagotovimo natančnejši opis predmeta obravnave. Dokument, ki ga uprava-agencija pripravi za vsak letalnik, za katerega se to zahteva namreč povsem ustreza tistemu, kar se pričakuje od imetnika prometnega dovoljenja v cestnem prometu. Za vodni promet, kjer bi plovnost pomenila nekaj čisto tretjega pa, žal, ne vem, kako to poimenujejo tam.

Pa še zanimivost iz slovenske jezikovne zgodovine: med iskanjem ustreznega nadomestila za plovnost, sem naletel na Slovenski pravopis 1935 + dodatek iz 1937, ki na strani 112, ki ob geslu »leteti« zapiše: »leteti (pog. letet). -im; letenje, -a s.; letati (pog. /letat) -am; letanje, -a s.; letalo, -a s.; letalen, -Ina, -o; letalnost, -i ž.; letalka ž. (perut); letalec, -lca m.; letalski, -a, -o (-tal-). Torej so že tisti čas, pred drugo svetovno vojno poznali izraz letalnost v smislu letenja in ne samo tako, kot ga predstavljajo današnji slovarji, ki letalnost povezujejo z bolezenskim stanjem, ki predstavlja smrtno nevarnost. Je pa zadeva vsekakor vredna temeljitega premisleka.

Torej iz zapisanega sledi priporočilo o razmisleku tudi v tem primeru. Kako in s čim nadomestiti ponesrečeno plovnost, saj je to za naslednjih dvajset let verjetno enkratna, če ne celo zadnja priložnost. Predlagam izraz »letalnost« kot enobesedno nadomestilo ali pa razmislek o nečem, kar bi bilo v povezavi s tehničnimi zahtevami za varno letenje, torej »letalsko dovoljenje« v izpeljanki lahko tudi »letalno dovoljenje« ali pa širše »letalsko prometno dovoljenje«, ki v celoti zajema predstavljeno problematiko. Stanje, kakršno je trenutno, je z jezikovnega vidika, po mojem mnenju, nevzdržno.

Upam, tako kot letalski kolegi, da končno pridemo do letalskega besedišča, ki nas bo umaknilo s področja vodnega prometa.