V Wenlock na jadralsko olimpiado – s Colibrijem X

(OPENSOARING, 28. januarja 2020, besedilo in foto Niko Slana)

Pa smo znova na Kutni Hori, v veliki hali tovarne jadralnih letal HpH, seveda tisti, v kateri deluje Jiři Leník , Stradivari za stara letala. Po tem, ko so se češki in slovenski ljubitelji starih letal domenili, da se udeležijo Wenlockovih olimpijskih iger – jadralnega letenja 2020 (Wenlock Olympian Games – Gliding, od 13. do 17. julija) v Veliki Britaniji, kjer so po priljubljenosti na prvem mestu Olympije iz konstrukcijskega biroja Hansa Jacobsa, se je Jiři lotil obnove Kožuhove Olympije 2.

Letalo je sicer že dolgo v Jiřijevi  oskrbi, a vendarle obnova ni pomenila samo loščenje zunanjosti, ampak še marsikaj drugega. Ne samo, da bo zamenjal platno na krilih, povsem je obnovil zadnji rob krila, ki je že kazal znamenja staranja in je bil podoben stezi za smučarski kros. Pokazale so se še druge hibe in Jiři se jih je lotil skoraj z navdušenjem. Boris Kožuh, ki bo nastopil z Olympijo 2 (letnik 1960, večina delov je bila narejena že leta 1947), bo med poznavalci predvsem pa ljubitelji, zagotovo ponosen na svojo rdečo lepotico. Z Lenikom, ki je že lani končal z obnovo francoske Olympije, imenovane Nord 2000, bosta zagotovo najbolj opazen par, kajti Francozinja je v njegovih rokah prav tako postala lepotica. Skratka, na letališču Longmynd, kjer deluje Midland Gliding Club, organizator WOG, se obeta zanimiva predstava, Jiři in Boris pa bosta oba letela na Olympiji.

Omenjeno letališče je na vrhu grebena, tako da se organizatorji tekmovanja sproti odločajo, ali bodo letala potegnili v zrak z aerovleko, z vitlom ali kar na gumo. Tekmovanje, ki je sicer delček širšega športnega programa zunaj letalstva in z nekaterimi tradicionalnimi britanskimi športi, ima častitljivo tradicijo, ki celo presega moderno olimpijsko in ga vsi jemljejo zelo resno. Jadralcem v enem svojih besedil svetujejo, da poleg klasičnih inštrumentov uporabljajo še Oudi, mi pa dodajamo, da bi bil več kot dobrodošel tudi Colibri X, vroč izdelek LX navigation. Med tem, ko so inštrumenti Kožuhove Olympie, z registrsko oznako BKK, v Kutni Hori čakali na varnem na eni od Jiřijevih miz, smo se poigravali z možnostjo, kako priročen je Colibri X (majhen velikan) in kako bi ga postavili v kabino Olympie 2. S posebnim gibljivim nastavkom pilot s tem tudi sicer ne bi imel težav.

Organizatorjev nasvet o uporabi sodobne navigacije (Oudi, Colibri X ali kaj tretjega) najbrž ni odveč, saj pilot pri zunajletališkem pristanku lahko javi v bazo svoj položaj z geografskimi koordinatami. Ta prijem je, ko gre za stara letala, novejšega datuma, vse drugo pa bo potekalo s slogu starih časov. Položaj letališča omogoča kratko in nizko vleko, kar pomeni za udeležence precej manj stroškov.

Organizator bo trem najuspešnejšim jadralcem podelil Wenlockova olimpijska priznanja za jadralno letenje (zlato, srebrno in bronasto), a vendarle samo Wenlockovo. V ospredju je druženje in dogodek, ki na enem mestu zbere največ jadralnih letal Olympija in njenih bližnjih ter malo bolj oddaljenih sorodnic (Nord 2000, EoN Olympia, Zlin 25 Šohaj, Cink, K6 itd). Najbrž je v Wenlocku živa misel na izgubljeno priložnost, ko je jadralno letenje, baje, imelo priložnost, da bi prišlo v olimpijski program leta 1940 v Helsinkih. A ti pogovori so samo za deževne dni.  Kot navaja velika olimpijska monografija L’Équipe (L’Équipe, Les Jeux Olympiques 1896 -1960, I. del, izdano 2003) narejena v sodelovanju z Olimpijskim muzejem v Lausanne, na olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu uradno ni bilo demonstracijskih športov, torej tudi ne jadralnega letenja, ki naj bi štiri leta kasneje prišel v začasni ali redni olimpijski spored. Nastop jadralnega letenja na OI so torej bolj ali manj mokre sanje jadralnih letalcev. A povsem možno je, da je bil nemški vojaški lobi v tistem času tako močan, da bi kaj takega celo uresničil, z MOK-om ali brez njega. Še posebno, če vemo, da so v Nemčiji izdelovali Olympio Maise vsa medvojna leta. Člani Mednarodnega olimpijskega komiteja so se, po OI v Berlinu 1936, sestali v Kairu, a takrat jih je mučil glavobol zaradi političnega položaja v Evropi. Bolj ko so razmišljal, kaj naj naredijo z igrami v Helsinkih 1940, bolj je bilo na dlani, da v vojnem ozračju olimpijska misel nima kaj iskati.

Skratka, v Wenlocku bo zagotovo zanimivo jadralsko druženje, morda se tudi zgodovinskim temam ne bo mogoče izogniti. Seveda so se leta 1938 dogovarjali, katero letalo bi bilo najbolj ustrezno in celo izbrali Jacobsovo letalo, če bi se jadralno letenje po nekem čudežu uvrstilo na olimpijske igre. A očitno se je vse to dogajalo zelo daleč od ušes članov MOK-a. Britanci seveda tudi vedo, da je šport eno, športna politika pa nekaj drugega in o tem, ob kozarcu piva najbrž tudi radi spregovorijo.