(OPENSOARING, 21. Julija 2018, besedilo Niko Slana, fotografije Boštjan Pristavec)
Jadralni piloti so kot moderni ribiči, ko izvlečejo, denimo, z Blejskega jezera kapitalnega brkatega soma, se z njim fotografirajo in ga spustijo nazaj v vodno sivino. Ekološko. Boštjan Pristavec je tako pred dnevi (četrtek, 19. julija 2018) znova ujel svoj kapitalni FAI trikotnik 882,8 km, v celotnem letu pa je prejadral 1021 km.
https://www.onlinecontest.org/olc-3.0/gliding/flightinfo.html?dsId=6686089
Boštjan Pristavec
Z zanimanjem bi prisluhnil podatku, da je kdo od tekmovalcev, ki so se tri dni brusili na tleh za tekmovalni let za točke pred koncem prvenstva, odzval z vzklikom wauuu. Stavil bi, da tega wauuu ni bilo iz WGC Ostrow 2018. Razumljivo, zaradi osredotočenosti na tekmovanje. A tudi nisem zasledil kakšnega javnega navdušenja med jadralci v naši državi. Pač, čas dopustov ima drugačne poglede. Zato še en wauuu za Pristavčev let iz Opensoaringa.
»Končno en dober dan in obliž na letošnjo sezono.Solidno se je sestavilo vreme, moj čas in oprema. Evo iz vsakega vogala še ena fotka: 1/ Adolfovo orlovo gnezdo, 2/ Bernina, 3/ nad Plešivcem in 4/ na cilju,« je zapisal Boštjan. Ja, v pogledih, ki nam jih je posredoval Boštjan, se kaže razlika med tekmovanjem in letenjem za svoje zadovoljstvo. Na tekmovanju udeleženci zasledujejo tekmovalni cilj, nekateri morda niti tega ne, ampak želijo, po Coubertinovem olimpijskem načelu sodelovati, prizadevanja za zmago prepuščajo najboljšim. Tudi takšen pogled je smiseln.
Adolfovo gnezdo iz zraka
Presenetila me je Pristavčeva fotografija Adolfovega orlovega gnezda iz zraka, saj je prva te vrste in daje vpogled v razmišljanje nekdanjega temnega diktatorja. Zakaj bi si nekdo izbral tako odljudno točko za svoj oddih? Pred začetkom WGC v Ostrowu je pisatelj Miljenko Jergović pripravil zanimiv zapis:
https://www.jergovic.com/sumnjivo-lice/tko-ce-cuvati-svijet-nakon-sto-je-otisao-claude-lanzmann/
Bernina
Njegova tema je iz vojnega obdobja v katerem govori o enem prvih genocidov, ki se je zgodil na ozemlju Poljske. Režiser Claude Lanzmann je pred svojo kamero in na tisto usodno mesto povabil udeleženca takratnih dogodkov, mladeniča, ki je po čudežu preživel masaker. Brez simbolov tistih mračnih časov režiser povabi gledalca, da razmišlja skupaj z njim in z nekdanjo žrtvijo. Zdi se, kot da čas počasi in zanesljivo briše vse, kmalu bodo izginili še artefakti. Že danes nekaterih temeljev nekdanjih taborišč groze skoraj ni več videti. Pa saj temelji niso nič krivi, pomembna je bila zavest takratnih ljudi. Druga oseba v maratonskem filmskem zapisu je Poljak Jan Karski, ki se je, tudi po naključju, izognil pokolu v Katynu in je, vedoč, kaj se dogaja v njegovi domovini, naredil vse, da bi to preprečil. Vsaj toliko, kolikor je bilo takrat sploh mogoče. Poljak Jan Karski je pravzaprav vest človeštva, kajti, saj ni mogoče, da bi samo en človek razmišljal z empatijo do žrtev. Pretresljiva pričevanja vse bolj izgubljajo stik z nekdanjo resničnostjo. A če si priznamo ali ne, ves svet je prežet z dogodki iz svoje polpretekle (in nedavne) zgodovine, ki bi jih najraje pozabili. Če bi bilo možno. Zdi se, da so mlajši rodovi na tej poti. Zgodovina pa se ponavlja, čeprav na drugih geografskih širinah.
Nad Plešivcem
Tudi zato je prav, da imamo ljubitelji jadralnega letenja svetovno prvenstvo, na katerem nikogar ne motijo nacionalni simboli. Ob njem lahko razmišljamo o letalih in tekmovalcih in če ne gre vse po naših željah hkrati vemo, da bo kmalu novo svetovno prvenstvo, nekje drugje. Torej se veselimo, da nam bo današnji dan (21.07 2018) naklonil še eno pogled na WGC v Ostrowu 2018.
Proti domu po tisoč kilometrih
