(OPENSOARING, 28. maja 2020, foto KSS 2014, zapis Niko Slana)
Včasih s poljskim jadralskim kolegom, srečal sem ga na letališču v Jesniku na Češkem, ki sicer vodi vzporedno jadralsko organizacijo KSS (Karkonoskie Stowarzyszenie Szybowcowe)
izmenjava kakšno besedo, posledica tega pa je vidna na FB. Tako so nedavno v poštni predal Opensoaringa priletele fotografije poljske jadralske ekipe, ki je aprila leta 2014 izpeljala jadralski tabor na letališču v Slovenjem Gradcu. Med njimi je bil tudi Sebastian Kawa, ki je imel v rokah organizacijo letenja. Tokrat objavljamo nekaj njihovih in njegovih fotografij.
No, sem si mislil, zdaj me bo Poljak vprašal, kaj se dogaja z letališčem, a se mi ne sanja, kdo, kaj in kam. Pred tem sem na FB opazil, da so jadralci KAS uredili oba praga steze, da bi zadovoljili zahteve JACL in da bi dovolila letenje, a očitno tudi tu čakajo, da bodo v tem »rašomonu« posekali tistih nekaj motečih dreves v glavah vpletenih strank. Idilično letališče, takih je po Evropi sicer še veliko, bi z lahkoto znova zaživelo. Okoli tega problema se vrtijo prislovično počasni in neučinkoviti sodni mlini, vsem na svetu pa je jasno, da je najmočnejša zavora prislovična trma, ki ji naši južni sosedi pravijo »inat«.
Na letališču v Slovenjem Gradcu zdaj stoji ob stezi velik bel križ, znamenje pilotom v zraku, da je steza zaprta. V njem se simbolično skriva središče podpohorske trme. Pravzaprav bi morali na vhodu na letališče iz iz pohorskega granita postaviti spomenik TRMI. Nekoč se bodo vendarle dogovorili in takrat bo spomenik opomnik, da se s trmo ne pride nikamor, še najmanj do kakršnega koli cilja.
Pred dnevi je bilo okoli letališča znova vroče, dejavnik s pozitivnim pristopom v tej zadevi je bil tudi slovenjegraški župan. A da ne vlečemo jare kače, lahko si mislite, da tudi tokrat ni bilo razveseljivih novic, pozdravili bi jih slovenski jadralci in veliko tujih, ki jim je letališče med Uršljo in Pohorjem priraslo k srcu.
