(OPENSOARING, 16. januarja 2019, pripravil Niko Slana)
Kakšno veselje je vzeti v roke jadralsko revijo iz krajev, od koder ljudje gledajo v neko drugo zvezdno nebo, čeprav je problematika precej znana. Že na prvi strani v besedah urednice se srečamo z znano zadrego: izdajateljska ekipa razmišlja, kaj naj v prihodnosti naredijo z revijo, da bi bila bolj odmevna. Kaj pa sploh lahko? Še naprej se bodo trudili iz petnih žil izdajali revijo za svoje jadralce, kajti če je ne bi bilo, bi bila novozelandska jadralska srenja precej bolj revna – denimo, kulturno, strokovno, informativno. Urednica Jill McCaw nagovarja jadralce, naj, zabožjovoljo, vendar kaj napišejo, saj se jim veliko dogaja v zraku in na tleh. Najbrž je tudi zaradi tega vzroka prišel prav pogovor s Sebastianom Kawo, ki so ga sneli s slovenskega Opensoaringa. Ja, vse je za kaj dobro. To, da smo nekoč imeli revijo Krila in Toneta Polenca, ki jo je naredil, smo skoraj že pozabili, in da bi se znova oprijeli takega projekta pa že dolgo ni nihče pomislil.
V uvodniku urednice sem pričakoval kakšno bolj globalno misel, kaj podobnega, kot je bil komentar Ludwiga Haslbecka v reviji Segelfliegen (december 2018), ki v luči prihajajočega letalskega sejma Aero 2019 v Friedrichshafenu ugotavlja, da je postal refren velike razstave nezanimiv, saj lahko o dragih samovzletnih jadralnih letalih povprečen jadralec le sanja. Piloti teh letal sploh več ne rabijo kluba, na stezo postavijo letalo in se odpeljejo. Aeroklubi tako izgubljajo svojo srž. Avtor zapisa si prav tako želi odmevov in ponuja več izhodišč za nova razmišljanje. A življenje, tudi jadralsko, ima svojo logiko, ki se ji ne da izogniti. Zato ni odveč, če še enkrat omenimo Avstralko Liso Trotter, veteranko in tekmovalko, ki je natančno povedala, kaj ji pomeni jadralno letenje in ji še na misel ne pride, da bi si kupila JS3 z motorjem, saj ji LS 8 zadostuje. »I love the challenge and excitement. It can be a pretty tough gig sometimes, but that is hugely outweighed by the adrenaline of fast close flying and at times the taste of sweet success. Also, the constant learning and thinking keeps me on my toes. Most of all though, the fantastic friendships and the gliding community have made my life so much richer.«
Pogovor s Kawo, sodelovanje z Opensoaringom
Cela stran SNZ (6) je namenjena novemu NZ rekordu cilj-povratek 300 km (Max Stevens, 200,6 km/h), ki obsega samo nekaj vrstic in tri fotografije. Na Kranjskem bi rekli, da je dovolj za zavist, temeljno nacionalno značilnost. Morda bi koga taka vest spodbudila tudi kje drugje, denimo, v Sloveniji, če jadralci ne bi bili tako zelo navezani na svoje FB strani, ki jih lahko vsak trenutek pokažejo svoji stari mami. Na njih o rekordih nikoli ne bomo nič prebrali. No, mimogrede, v letošnji sezoni pričakujemo, da bodo tudi jadralci v Sloveniji izboljšali rekorda v disciplini cilj – povratek na 300 in 500 km. Ne zaradi objave v SNZ, pač pa zato, ker je v Sloveniji že toliko izvrstnih letal, da bi bil čas tudi za kaj takega.
1933 km dolg let med točkami, ki jih je opravil Mike Oakly na valovih, je tema dvostranskega zapisa, ki pa je, bolj kot ne, slikanica. Seveda je svoj stran dobil tudi Bob Henderson, novi predsednik FAI, o katerem smo nekaj zapisali tudi na Opensoarnigu. Novozelandec Bob s svojimi futurističnimi pogledi spominja na našega Boscarola, vsaj sodeč po tem, kakor je svoje videnje razložil zdravstveno-letalski novinarki v SP Dela. Ampak Bob se v mladosti ni poizkušal v glasbi, pač pa v jadranju in vojaškem letalstvu in na koncu v potniškem. Omenja predvsem projekt Svetovnih letalskih iger v Turčiji, kaj pa njegova izvolitev pomeni za jadralno letenje, pa bomo videli. Letalniki (droni) jadralcev ne zanimajo.
Tudi o varnosti
Lahko bi naštevali teme v SNZ, ki se jih je Opensoaring že dotaknil (Martin Sonka, Perlan, oskrba jadralcev s kisikom /Miha Kos/, WGC Hosin 2018, itd), nekaj pa je tudi zanimivih splošnih prispevkov, s katerimi se bodo z veseljem pozabavali jadralci po vsem svetu, denimo, o varnosti, tekmovanju s K 6 ali o psihologiji, ki ji v letalstvu učeno pravijo človeški faktor. Tu je pravo čtivo za jadralske seminarje, z zanimanjem berem: »After the impact you may be unconscious, but you will not know how long for, nor perhaps even that you were knocked out at all ..«. in tako naprej. Več kot zanimivo, torej za jadralce zelo življenjsko. Ne manjka niti zgodovinska stran.
Youth Glide camp v Aucklandu
Posebno pozornost je urednica namenila Adamu Cumberlegeju, ki je obnovil svojega LS1 in je na svoje delo zelo ponosen. Pa smo znova pri kultnih letalih Wolfa Lemkeja. Skratka, SNZ piše o vsem sproščeno in duhovito. Po svoje je zanimiv tudi oglasni del v katerem ponosno oglašujejo Delux by: Alfa Romeo, Kitchen Things, Air Avionics, Glide Omarama (kjer sta gostujoča učitelja jadranja Uli Schwenk in Justin Wills), Aviation & Marine, Alexander Schleicher, Spot Tracking, Schempp-Hirth itd. Skratka, revija Soaring NZ bo izhajala še dolgo …
