(OPENSOARING, 10. oktobra 2018, gledališko jadralska recenzija Niko Slana, foto: Žiga Koritnik)
Prav nič se ne bi čudili, če bi režiser Oliver Frljić v Slovenskem mladinskem gledališču, v svoji zdaj že znameniti predstavi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine, zadnja je bila 10. oktobra, vsebinsko podlago za zgodbo o razpadu Jugoslavije zapolnil z obrobnimi utrinki z jadralnega letenja na Balkanu. Na predstavi preverja meje umetniške in državljanske svobode (iz gledališkega lista), a da je tema univerzalna so potrdila uspešna gostovanja po svetu in tudi to, da so bile izrazne vsebine različne in pisane na kožo deželi, v kateri so ljubljanski gledališčniki gostovali. V ljubljanski predstavi, tako si domišljam, bi lahko bilo v ospredju jadralno letenje. Si domišljam, kajti jadralno letenje je najbolj obrobna zadeva na svetu, a je kljub vsemu delček celote, v kateri živimo.
Izdajalec, foto Žiga Koritnik
Že takoj na začetku Frljič izpostavi balkansko »drkanje«, seksualni pojem za brezvezno, seveda je to akcijo kar sam pripisal eni od svojih predstav. Prva misel jadralca na tej predstavi bi bila usmerjena k nizu 130 vrhunskih fotografij s športnega letališča, ob nekem nepomembnem dogodku, v katerem je bilo v ospredju druženje. Tako kot so igralci na odru že v prvem dejanju introspektivno ugotavljali, vsak zase ter s svojim imenom in priimkom, da so umrli zaradi »drkanja« na neki Frljićevi predstavi, je povzemanje neštetih fotografij samih sebe med članstvom tudi »d …«, ki najbrž načenja psihično ravnovesje, kajti prvemu činu bodo morale slediti zmeraj nove seanse in v vedno krajših presledkih. Na koncu nihče več ne bo želel leteti, kaj šele jadrati, ljudje bodo opustili delo, ker bodo imeli preveč dela z odpiranjem FB in občudovanjem samih sebe. Fotonanija postavlja v ospredje fotografske seanse, vse drugo je premaknjeno v vzporedni svet. Še posebno zaslepljuje pojav sebstva, saj uporabniki te tehnike ne vidijo prav veliko okoli sebe. Njihov prag dojemanja je premo-sorazmeren z močjo posameznega ega. Ko je divjala vojna v Jugi, se nihče ni prav veliko vznemirjal.
Žalost, foto Žiga Koritnik
Pravzaprav je neverjetno, kako bi se vsebina predstave Preklet naj bo izdajalec svoje domovine lahko ujela z vzporedno logiko jadralnega letenja, kajti jadralci morajo vselej nekam oditi in tam vzleteti. Jadralnim pilotom dol visi, kje letijo, pa naj bo to v Republiki srbski, v osrednji Bosni, v Hercegovini, na Hrvaškem, v Makedoniji ali pa v Srbiji, zanje je pomembno dobro vreme in dostop do točenega piva. Ne zanima jih, kar vidijo na tleh, ne sprašujejo se, kakšno nacionalnost imajo hiše brez streh in ali so posledica mednacionalnega klanja, ki ga želijo vsi pozabiti in se o tem nihče ne pogovarja, čeprav za vogalom že lahko slišiš, da ni nič pozabljeno in da sklepno dejanje brez končne rešitve še pričakujejo. Zato ni naključje, da se jadralci iz Slovenije in drugih evropskih držav po krajih, ki so doživeli najhujše, vozijo po tleh ponoči, ko se tako ali tako nič ne vidi in je vse v najlepšem redu. Šok smo gledalci doživeli ob definiciji Balkancev, ki jim vse dol visi, vendar pa imajo izrazito dober nos in posluh za nacionalnosti in versko pripadnost. Zmeraj je kdo moteč, potrudijo se ga odstraniti, sledi naslednji in naslednji in tako do konca.
Pomembna opredelitev Frljićeve predstave Preklet naj bo izdajalec svoje domovine je stik z občinstvom. V SMG seveda niso naivni in jadralnega letenja ne bi mešali z umetnostjo. Vedo, da dvorana ne bi bila polna jadralni pilotov ter pomočnic in pomočnikov s tekmovanj, pa upravnikov aeroklubov, vlečnih pilotov in vitlistov, tudi zato ker prav zdaj raste jadralna sezona v Južni Afriki, v deželi, v kateri izdelujejo najboljša jadralna letala na svetu, a temnozeleni prebivalci tod vzpostavljajo apartheid za belce, o katerem se ne govori in prav tako spominja na Balkan izpred dveh desetletij in pol. Zanimivo, jadralci, ki iz višine ničesar ne slišijo in nič ne vidijo, so prav zaradi te lastnosti v JAR dragi gostje, čeprav je za druge obiskovalce te dežele težko priti do vstopnega dovoljenja.
Foto, Žiga Koritnik
Igralka Draga Potočnjak ima pomembno mesto v predstavi, med občinstvo razseje vprašanje etike poslušalcev iz Ljubljane in okolice, ki bodo pred novim letom napolnili areno Stožice v Ljubljani in se predali petju in pogledu na plastično lepotico. Seveda govorim o nekdanji ženi vojnega zločinca. Primož Bezjak, Mariborčan, sicer znan iz filmske zgodbe Petelinji zajtrk, je ljubljanskim p … povedal, kar jim gre, a ko je opazil, da je občinstvo, čeprav je pretežni del mestne populacije prišla izza Trojan, začelo lesti samo vase, se je zarežal in s klikom prstov prekinil hipnozo.
»Pa kaj ste se usrali. Sem Primož Bezjak in sem po poklicu gledališki igralec iz Maribora,« je dodal s poudarjenim mariborskim žargonom povedal Primož, ki je sicer brat bolj znanega mariborskega jadralnega pilota Grege Bezjaka-Beze, nekoliko je postal, da smo gledalci lahko dojeli pomen pojmov Maribor, Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana in da smo lahko zaslutili, da se pred nami prepletata dva pola slovenske nacionalne napetosti, ki sta »v izdajalcu svoje domovine« združena na gledališkem odru. Dva pola majhne Slovenije, ki se odbijata, kar navadni ljudje sicer ne opažajo, politiki pa na tem gradijo svojo ideološko podobo. Trenutek za tem je povezal svojo predstavitev z verbalno balkansko grožnjo in z obvezno p … s poudarkom na č. »Pa saj je samo gledališka predstava,« je vrgel za umiritev občinstva. Ja, tudi za nas jadralce ni pomembno ali pijemo Nektar, Žujo, Laško, Jelen ali kaj petega, pa čeprav so pivovske znamke samo odraz razcepljenosti nekdanje dežele. A samo do trenutka, ko prevlada žeja, ki je hujša od domotožja.
Če bi Frljić zapolnil obrobje svoje gledališke pripovedi z jadralnim letenjem, bi z odra, za jadralce v prvi in drugi vrsti parterja letela tudi intimna vprašanja in opazke, predvsem takšna z nacionalnim in seksualnim ozadjem. Tako, kot so tudi tokrat na gledalce. Kajti posilstva so bila v zadnji balkanski vojni pomembno in tudi priljubljeno orožje. Morda bi po zvočniku pozval na oder najbolj znanega jadralca – politika, predsednika vlade iz obdobja, ko je nastajal in se uresničeval seznam izbrisanih. Ker ga ne bi uspeli priklicati, bi nekoga poslal ponj, saj stanuje v bližini – seveda kadar ni v Bruslju.
Skratka, na tej točki se zaustavimo, kajti ne bi vas radi prikrajšali za gledalski užitek ob naslednji predstavi, ki je ne smete zamuditi. Upamo le, da bo v naslednjih mesecih še kakšna ponovitev. Obvestili vas bomo.
