(OPENSOARING, 15. marca 2019, besedilo Niko Slana)
Mihi Bergincu, ki je s svojo ekipo izpeljal seminar za učitelje jadralnega letenja, gredo čestitke, saj vsebinsko tako nasičenega seminarja najbrž še ni bilo. Ob koncu sobotnega programa so najuspešnejšim za prelete v letu 2018 podelili priznanja (1. Pristavec, 2. Žorž, 3. Čerin, 4. Zupan (vsi AK ALC), 5. Mlakar (AK Nm), 6. Jančič (AK Post), 7. Podgoršek (AK ALC), 8. Spudič (AK Nm), 9. Demšar in 10. Korbar (oba AK ALC). Miha, ki je vodil podelitev, je pred razglasitvijo dejal za jadralsko antologijo, če bi jo imeli – namreč, da tako malo tekmovalcev doslej na tekmovanjih v preletih še ni bilo, da je tekmovanje organiziral AK Celje in ob tem dodal, da na tem tekmovanju ni nastopil noben jadralec iz Celja. Udeležencem je dovolil, da se zaradi tega ujezijo. Ne vemo ali je ponujeno možnost kdo izrabil. https://www.youtube.com/watch?v=X5ACel9L1dc
Mark Travner in Miha Berginc organizatorja seminarja
Kaj bi lahko pomenilo, da eden najmočnejših klubov v Sloveniji, ni poslal na tekmovanje nikogar? Miha Berginc pri tej odločitvi, ki mu lahko rečemo bojkot, najbrž ni imel posebne besede, saj športno doktrino AK Celje vodijo drugi. Da ni bilo nikomur do tekmovanja v preletih bi lahko bilo morda kalimerovstvo, ker se je že vnaprej vedelo, da bo Pristavca ali Žorža težko prehiteti. Morda so jadralci ob Berginčevi razlagi pomislili, da Celjanom ni do javnega izkazovanja svojih jadralskih spretnosti, ker bi tako morali svoje lete predstavljali na OLC, a vendarle so na OLC bili prisotni. Kje je torej kavelj?
V košarki je največji športni faux pas, če ekipa med tekmo, ker trener meni, da jo je oškodoval sodnik, zapusti prizorišče. Tako dejanje so obžalovali še vsi, kazni za trenerja in ekipo pa so drakonske. V jadralnem letenju teh načel še nismo razvili. Minulo tekmovanje v preletih je zato strel v koleno slovenskemu jadralnemu letenju, sicer pa lahko občudujemo najuspešnejšo trojico, da je, v skladu s fair playjem, dvignila podeljena priznanja. Pa saj ne gre samo za celjske jadralce. In še – ja, kdo pa bo, denimo, na Fundaciji verjel, da je v Sloveniji dejavnih 500 in več jadralcev, če pa se jih je s preleti predstavi samo devet. Nihče! Zakaj bi potlej, denimo, od državne organizacije za financiranje športa pričakovali kakšen evro tudi za jadralno letenje, za različne projekte; čemu neznansko veliki hangarji in upravni prostori v Celju?
Žan Pižorn za razmislek o varni vleki
Prvi sobotni predavatelj je bil kontrolor letenja, sicer pa vse bolj prodoren tekmovalec v jadralnem letenju, ki je še enkrat ponovil, da brez radarskega odzivnika jadranje po malem ali velikem FAI trikotniku ni več mogoče. Seveda, saj smo to že vedeli, a nekatera neugodna dejstva je treba neprestano ponavljati, da postanejo najbolj samoumevna resnica, ob katere spornost se ne bo nihče več spotaknil.
»Leteli bodo samo še veliki in bogati, ki jim je vseeno, če ob 200 tisočakih za letalo odštejejo še dva tisočaka za transponder,« je v zasebnem klepetu razmišljal Marjan Medič. Zaradi interesov kapitala, niti ne več slovenske letalske družbe, je vse bolj omejeno tudi letenje v ozkem krogu športnih letališč. KZPS se je s svojimi lovkami spravila celo na ključno jadralsko točko na robovih kontroliranega zračnega prostora, denimo, na Krvavec, da bi pilotom poslovnih letal omogočili prihranek 10- sekundne porabe goriva. Neimenovani prometni pilot je bil ob tej možnosti navdušen, jadralci pa bi temu dejali preprosto – sramota. Še dobro, da se je odzval Vojko Starovič, ki je najavil boj za jadralske pravice in v tem smislu je med udeleženci zaokrožila peticija, ki so jo množično podpisali, saj bi sicer lahko še kdo pomislil, da je jadralcem za tako stanje vseeno – tako kot za tekmovanje v preletih. Po tem predavanju jadralci niso mogli biti dobre volje. Ob koncu sezone bo zanimivo sešteti koliko jadralcev, tudi iz LC Maribor, ki so se opremili z odzivniki, bo opravilo mali ali veliki slovenski FAI trikotnik.
Vojko Starovič
Primož Finžgar je predlagal, da bi KZPS razmislila o tem, da bi v kratki jadralski sezoni, med 12. in 18. Uro, na nekaterih ključnih mestih jadralcem dovolili več letalne svobode, nekakšne koridorje in večjo višino. Najbrž ni nihče tako naiven, da bi verjel, da bo predlog prišel do pravih ušes, kajti vzvišenost močnejših ne pozna meja. To so ugotovili tudi že jadralci v največjem britanskem jadralnem klubu Lasham, o čemer smo v Opensoaringu že pisali. Prizadevanja, da bi s handicapom skušali izenačiti izhodiščne položaje športnih letališč, postaja brezpredmetno. KZPS je razprodala zračni prostor za dober in nemoten priliv evov in seveda v imenu varnosti. Kako se bo v teh razmerah razvijalo slovensko jadralno letenje? Morda je še edina možnost za napredovanje mladih jadralcev udeležba na več tekmovanjih v eni sezoni. Najbrž sem ne smemo šteti slovensko DP, saj se je že doslej pokazalo, da je švicarsko – kitajski zid pred Pohorjem nepremostljiva ovira.
Zanimivo je bilo predavanje o zdravstvenih merilih za pilote. Predavatelj je uporabil govorniško bravuro, v kateri je naprej na široko opisal razvoj paranoje Andreasa Lubitza, pilota letala Germanwings, ki je s potniki namenoma končal v francoskih Alpah in se v imenu zdravnikov, psihologov, psihiatrov itd posul s pepelom, nato pa je kar naravnost povedal, da se to ne bo več dogajalo, kajti kmalu bodo parametri zdravstvenega stanja pilotov zabeleženi na računalniku, ki bo na koncu povedal ali je kandidat sposoben za letenje. »Ne bo se mi treba več z nikomer prigovarjati,« je nekajkrat razložil zdravnik in večkrat poudaril, da ni sovražno razpoložen do letalcev, nasprotno, da jim želi le najboljše. Ja, kako je že z zdravniškimi spričevali v ZDA, v Avstraliji in na Novi Zelandiji in ali ni dober zdravnik tisti, ki se zna pogovarjati s človekom, ki išče pomoč ali pa samo zdravniško spričevalo? In mimogrede, prav zdaj spremljamo Boeingovo agonijo zaradi nezmotljivih računalnikov.
Bojan Andrejaš predsednik AK Celje je pozdravil udeležence seminarja
Prislovični strah pred zdravnikom ali pa dolgotrajnost celjskega predavanja je ohromilo poslušalce, vsi so bili veseli, da se je naštevanje potencialnih možnosti za »neletenje« po dveh urah le končalo. Morda je kdo od prisotnih učiteljev jadralnega letenja pomislil, da bi bilo pametno narediti v novem učbeniku jadralnega letenja, ki morda že kje nastaja, še poglavje o zdravem življenjskem slogu, o tem, kako se izogniti prekletstvu sodobne prehrane, stresu itd, kar bi zagotovo pomagalo k zdravju jadralcev, vsaj tako kot sodobna barokomora, v kateri bi lahko jadralni piloti, seveda tisti, ki imajo na svojih letalih radarske odzivnike, preizkusili svojo odpornost oz. občutljivost za hipoksijo. O tem je že precej napisanega, a lastna izkušnja, kot je zatrjeval predavatelj, ima prednost. Jasno. Takšen pripomoček bi lahko uporabljali tudi alpinisti in potapljači – pač vsak za svoje namene. Morda bo želja predavatelja, da bi v Sloveniji imeli sodobno barokomoro, naslednji velik projekt AK Celje in LZS? Pa čeprav le za devet jadralcev, ki dokazano hodijo v Sloveniji na prelete in za nekaj tekmovalcev?
Kot kulminacija omenjenega trenda sta strokovnjakinji iz JACL predstavili projekt računalniško podprtih »samoobtužojočih« poročil o rizičnih situacijah v slovenskem športnem letalstvu, poročila naj bi prihajala iz vseh aeroklubov, po možnosti napisana v angleškem jeziku. Seveda jih bodo smatrali kot prispevek JACL k varnosti jadralnega letenja. Tu je Vojka Staroviča in še nekatere dvignilo iz sedežev in so predavateljicama povedali, kaj si o tem mislijo. Predstavnici državne uprave sta nastopili, kot da je njuna »vizija« že dejstvo, predvsem pa ni bilo čutiti, da vesta, da se jadralci med seboj o tem, kar želi JACL instrumentalizirati in digitalizirati, že dolgo pogovarjajo pred in po letenju. Kot pravi Starovič se je treba upreti nenehno novim nerazumnim zahtevam za jadralni letenje ali pa jadralnega letenja, kot ljubiteljske in športne dejavnosti, ne bo več.
Če bi pobrskali po znanstveni fantastiki Isaaca Asimova in njegovi knjigi A Future History of Gliding, bi zvedeli, da se v svetu že pripravljajo na izdelavo pilotske palice z vgrajenimi biopsihosocio senzorji, ki bodo pilotu ob prijemu zanjo izmerili pritisk, holesterol, prehodnost sinusnih kanalov, stopnjo utrujenosti in zastaranega stresa, ostanek alkoholnih usedlin po včerajšnjem popivanju in še vse drugo, robotski mehanizem, mu bo razložil, da danes ne bo vzletel v lov za termiko. V kabini jadralnega letala se bo pojavila zatemnitev inštrumentov, varnostni mehanizem pa bo sam poslal poročilo na CAA in na druge letalske ustanove, ki zbirajo različne statistike. Pilot bo dobil račun za delo strokovnjaka, ki bo ta poročila sortiral in arhiviral.
