(OPENSOARING, 6. avgusta 2018, Niko Slana, foto: WGC Hosin 2018 foto team)
Najvažnejši obrok dneva na devet črk ……
Če smo še disciplino ali dve nazaj dejali, da je vse na svojem mestu in da se ne dogaja nič pretresljivega, pa zdaj, ko se približuje konec prvenstva, in ob tem, da so za torek napovedane nevihte in bodo imeli tekmovalci prosti dan, ni več vse tako jasno, kdo si bo okoli vratu ponosno nataknil medaljo FAI za WGC 2018. Nemka Katrin Senne, ki smo jo pri Opensoaringu že na začetku izbrali kot eno od bolj zanimivih osebnosti WGC Hosin 2018 in si je že kakšno leto pred tem nastopom zaželela, da bi se v uvrstila vsaj nekje do 10. mesta, je zdaj že jasno, da je v življenjski formi. S 25 točkami zaostanka naskakuje naslov absolutne svetovne prvakinje v 18-metrskem razredu.
Katrin, ki leti z najbolj vročim letalom JS3, s svojim nastopom najbrž odpira jadralsko vprašanje ali je sploh smiselno, da imajo ženske svoja prvenstva oz. daje vsem svojim vrstnicam spodbudo, da bodo tudi same začele razmišljati o nastopih med moškimi vrstniki na največjih tekmovanjih, seveda se bodo morale tja tudi uvrstiti. V Sloveniji, kjer že dolgo nismo imeli nobene tekmovalke, niti take, ki bi lahko nastopila v kakšni tretji jadralski ligi, ženske ne bi imele težav z uvrstitvijo na svetovno prvenstvo, drugje pa bo najbrž prišlo do novega absolutnega pogleda na kakovost jadralcev, ne glede na spol. V nekaterih jadralsko bolj razvitih deželah je že zdaj opaziti veliko tekmovanj, ki nimajo spolnega predznaka.
Vonj po pečenem mesu sproža zadovoljstvo
Kljub temu, da je kratka osma tekmovalna disciplina pokazala roge in da so bile hitrosti v primerjavi s predhodnimi nizke, pa se, kljub vsemu, kaže še en dejavnik, ki kaže na kakovost nastopajočih in povečuje razliko med rekreativnim in tekmovalnim letenjem – namreč, hitrost. Prejadrati od 400 do 500 km obsežen poligon s hitrostjo od 140 do 150 km/h je bilo, še v ne tako davni preteklosti, znanstvena fantastika, danes pa je visoka hitrost pogoj, ki ločuje najboljše od povprečnih in podpovprečnih. Še včeraj bi lahko dejal tekmovalec, ki je 469 km dolgo traso obletel s hitrostjo 130,66 km/h, da je s svojim dosežkom zadovoljen, a ko se pogleda v ogledalo konkurence in ugotovi, da se je uvrstil šele na 34. mesto, lahko samo poišče prijatelja, da gre z njim za tolažbo na pivo. A da ne bo pomote, manjšo hitrost, ki sploh ni majhna, so zapisali še nekaterim jadralcem, ki sicer spadajo v svetovni kakovostni vrh.
Počitek uradnih pomočnikov
Pač, tekma in točkovanje sta neusmiljena. Po tekmi se bo znova lahko vsak postavil v svojo ljubiteljsko pozo in tolkel kilometre po alpskih verigah in nabijal hitrost pod oblačnimi cestami, koliko mu bo zneslo, njegovo edino zadovoljstvo bo pogled na OLC. Javne hvale za takšne dosežke, zunaj tekmovanj, so prejkone redkost. Tu pomaga samozadovoljstvo in kozarec hladnega piva po uspešnem pristanku.
