Predsedniški remi na skupščini Letalske zveze Slovenije

(OPENSOARING, 30. marca 2018, besedilo in fotografije Niko Slana)

Ker je bila volilna skupščina Letalske zveze Slovenije v prostorih Šahovske zveze Slovenije, je bil temu primeren tudi volilni izid: Niki Musić – Igor Eržen remi. Dosedanji predsednik in kandidat za predsednika sta se razšla z izidom 39:39, ob eni neveljavni in eni neoddani glasovnici. Banket je potekal v slogi, saj nobena strani ni zmagala, odločitev pa bo sprejeta na izredni skupščini. Od 105 volivcev, ki so lahko volili, se jih je skupščine udeležilo 80. (na FB, N. Slana 29.03.2018)

Ker na redni volilni skupščini Letalske zveze Slovenije niso izvolili novega ali potrdili starega predsednika Letalske zveze Slovenije, se z dogodkom, ki bi moral biti višek formalnih prizadevanj športnega letenja, jadralnega in športnega padalstva, modelarstva, se lahko ukvarjam z vsebino tudi nekoliko drugače. Vendarle gre za dejanje, ki naj bi vplivalo na športno letalstvo v naslednjih štirih letih. Ker je Opensoaring pač bolj povezan z jadralnim letenjem, ki se po marsičem zelo razlikuje od drugih panog, ki jih združuje LZS, smo dogajanje opazovali s tega vidika. Res bi lahko bila finančna predstavitev dela Letalske zveze Slovenije bolj podrobna, to so delegati zahtevali za prihodnje delovanje zveze, zvedeli smo, denimo, da Jadralna komisija med kategorizirane jadralce v letu 2017 ni postavila evidentnih štirih reprezentantov, ampak (pomotoma) samo dva, da je Olimpijski komite Slovenije postavil modelarje iz okvirov financiranja z razlago, ki je še eden od gagov, ki so si jih privoščili, itd. Z vsemi temi zadevami, ki sploh niso malenkostne, se je ukvarjala tudi LZS. Morda bi se jim lahko izognila, če bi delovalo spletno informiranje. A to je tako ali tako težava letalskega športa, kljub temu, da se odpirajo nove in nove spletne strani – pretežno brez prave vsebina. Seveda se ni zgodilo, da bi kdo omenil Opensoaring.  

Erazem Polutnik je v nekem trenutku vstal in povedal, kaj o vsem tem misli. Predvsem je menil, da se LZS zadovoljuje z drobtinicami, najbrž je imel v mislih finančne okvire ter da bi morala biti letalska organizacija bolj samozavestno naravnana. Svojega razmišljanja, žal, ni nadaljeval, niti ni bilo nikogar, ki bi pihnil v njegov rog. Ko je znova tekla beseda o  članstvu letalskih in drugih firm v LZS, je Peter Podlunšek, ki je postal predsednik AK Murska Sobota, povedal v povezavi s točko o spremembi statuta LZS, da se s tem ne strinja, kajti eno je šport, drugo pa je biznis. S tem je hkrati pritrdil Polutniku, ki je menil, da že sedaj ni ovire za sponzoriranje letalskih dejavnosti in tekmovalcev, brez tega, da bi bil sponzor član LZS. Mimogrede, firma LXnav že zdaj deluje tako, čeprav tega Polutnik ni izpostavil. Ja, tudi v letalstvu so pomembne prijateljske vezi in ne samo poslovne.

Če se ne motimo je Erazem Polutnik mimogrede omenil tudi oženje prostora za jadralno letenje. Res, prav to je ena od najbolj bistvenih tem slovenskega jadralnega letenja. V mislih imam KZPS, ki  vse bolj samozavestno širi svoj življenjski prostor na račun drugih uporabnikov zračnega prostora. Med delegate je prišla razlaga, da se pod pritiskom NATA širi območje vojaškega letališča Cerklje. Večji problemi se kažejo, kot lahko preberemo na forumu AK Ptuj, v TMA Maribor, ki je za jadralce znižala višino letenja na 3500 čevljev in vse podkrepila z obvezno uporabo radarskih odzivnikov, čeprav v svetu letalske tehnike obstajajo cenejše in preprostejše rešitve. Zdaj se celo kaže, kot lahko razumemo iz pogovora med AK Ptuj in članom MB-kontrole zračnega prometa,  da jim omejitev ni narekovala direktiva z evropskega vrha, pač pa so to njihove solistične akcije – najbrž zato, da bi si olajšali delo. Kontrolorji se lahko vsak trenutek izgovorijo na varnost, a jadralci, ki so prebirali dnevnike G. Petroviča iz Nove Zelandije na Opensoaringu, so lahko razbrali, da kontrolorjev in s tem letalskega prometa na velikem letališču v Aucklandu, jadralci v neposredni bližini sploh ne motijo. Vsi se pač držijo predpisanih višin. Mariborski kontrolorji se o čem podobnem doslej z jadralci iz Ptuja še niso pogovarjali. Tu bi najbrž morala stopiti v ospredje LZS, morala bi nastopati bolj suvereno, kot so dejali predstavniki Šaleškega aerokluba, saj je vendarle povezovalna organizacija letalskih športov. Morala bi zastopati interese in pravice svojih članov.

Prav s ptujskimi omejitvami postaja slovenski jadralski prostor, seveda v slugu »čisto po tiho«, še bolj invaliden. Na to LZS in jadralci ne bi smeli pristati. LZS bi morala nastopati s podporo javnosti, ne pa s tihimi dogovori v kakšnem odmaknjenem separeju. Zdaj je že povsem razvidno, da jadralci postopoma samo izgubljamo – poleg Postojne bo (je) na invalidskem seznamu še dejavnost AK Ptuj. Še malo, pa tudi jadralcem v drugih okoljih, ki še imajo navidezno svobodo, ne bo ostalo kaj več od jadranja okoli matičnega letališča, seveda kadar ne bodo v zraku vojaki. In ko smo že pri KZPS, upravičeno se lahko vprašamo, ker pač živimo v Sloveniji, kako je z njihovimi uradnimi napotili v angleškem jeziku. Ja, tudi to je vprašanje, ki ni zanemarljivo, a tega vprašanja na skupščini LZS ni bilo (eAIP).

Problematiko, ki bi jo kazalo izpostaviti, je veliko. A počakajmo na izvolitev prvega človeka LZS. Stari predsednik je Domnu Graufu izročil dve diplomi FAI za svetovni rekord Matevža Lenarčiča z letalom Dynamic, s svetovnim in evropskim rekordom in priznanjem FAI pa sta se lahko pohvalila še balonarja Matjaž Sluga in Anton Svoljšak. Priznanje za najuspešnejšega jadralca LZS 2017 je prejel Boris Žorž.