Pokal LX Navigation – z očmi direktorja

(OPENSOARING, 14. maja 2018, fotografije Niko Slana)

Nik Šalej, direktor firme LX Navigation, ima svoje letalske korenine v AK Celje, tekmovalni krst pa je doživel pred leti na tekmovanju za Pokal LX Navigation. Težko je presoditi, koliko ga je zaposlovalo tekmovanje v vlogi direktorja. Neprestano je bil v gibanju,  z majhnim kolesom Mini z gladkimi gumami, kot jih imajo dirkalniki F1, se je podil od enega do drugega tekmovalca, mnogi so si pred štartom želeli kakšno pojasnilo, pri tem mu je pomagal Luka Randželović.  Ob tem je tekmoval z Miho Peperkom z Duo discusom.  Blizu LX Haz je LX Navigation postavil reklamno stojnico, ki pa je pretežno samevala, saj se je vse dogajalo na terenu. Tokrat ni bilo časa za akademsko predstavitev inštrumentov iz programa LX Navigation. Med večernim pogovorom za Opensoaring, ko je bilo tekmovanja že konec, se je Nik znašel v primežu vprašanj enega od tujih tekmovalcev.  Dolgo in prijazno je odgovarjal – tako kot na naša vprašanja.

»Pokal LX Navigation organiziramo enajsto leto, ob tekmovanju pa je bistveno druženje. Dogodek smo postavili na začetek jadralne sezone. Sestaviti smo poizkušali naloge, ki niso predolge niti prekratke, tako da lahko sodelujejo tekmovalci z različnim znanjem in spotoma spoznavajo naše inštrumente. Kot vselej so se piloti srečali z zanimivimi zonami AAT, osvežili so vnašanje tekmovalnih nalog v naše navigacijske inštrumente, predvsem pa so spoznali možnosti in lastnosti naših inštrumentov,« je začel pripoved prvi človek LX Navigation in dodal tri pomembne točke – zajtrk in večerja ter družabni utrip v odprtem klubskem bifeju.  »Zajtrk in večerja sta obvezni sestavni del tekmovanja. Domačini vsak dan pripravijo po eno nacionalno jed,« in je naštel tekmovalce iz sedmih držav. Japonski in avstralski jadralec sta bila tokrat najbolj oddaljena tekmovalca, sicer pa so doslej na Pokalu LX Navigation sodelovali tekmovalci iz vseh kontinentov.«

J.R., vodja tekmovanja je na vsakem brifingu izpostavljal varnost …

»Udeležba je omejena na 50 letal, da v zraku ne bi bilo prevelike gneče, letala pa so razdeljena v dve skupini – 15-metrska in 20-metrski dvosedi v eni ter večja v drugi. Tudi letos smo tekmovanje varno izpeljali, čeprav je sodelovala mešanica zelo izkušenih tekmovalcev in začetnikov. Ravnina in letni čas sta zagotovo dejavnika, ki pripomoreta k varnosti.«

Koga vabite na Pokal LX Navigation?

»Vse, ki so se že kdaj udeležili, seveda pa skušamo dobiti še kakšen svež obraz. Lani sta bila, denimo, izvrstna tekmovalca Wolfgang Janowitsch in Stefano Ghiorzo, oba sta bila zmagovalca v svojih razredih. Takšne mojstre povabimo, da nam prikažejo svoj način letenja. Letos je prišel, denimo, Uli Schwenk, nekdanji svetovni prvak, z letalom Eta.«

LX navigation ima vselej pripravljene novosti?

»Zadnje leto smo intenzivno delali na naših novih izdelkih, v mislih imam variometre, ki se lahko uporabljajo kot samostojni variometri, gre za Eos in Ero, razlika med njima je v načinu prikaza informacije o dviganju ali spuščanju. Pri Eri je informacija prikazana digitalno, Eos pa ima mehanično iglo, senzorski del pa je v obeh napravah enak. Oba variometra je možno povezati z našim sistemom Zeus. Variometri so hkrati tudi  certificirani zapisovalniki leta IGC, vsebujejo Wi-Fi modul, ki omogoča poenostavljeno pošiljanje podatkov o letu tekmovalni žiriji in na Soaring Spot.  V načrtu imamo še druge možnosti. Povezati želimo cockpit z internetom in pridobivati podatke v realnem času. Zato je tekmovanje za nas pomembno, saj gre za neke vrste testni poligon, v katerem preizkušamo naše naprave v svojih letalih in v letalih udeležencev.«

 V ospredju zanimanja pilotov je bil Colibri X?

Colibri X je naprava pri kateri smo končali z razvojem. Temelji na istih procesorjih, kot so v variometrih, tako da je zaznavanje in vse drugo identično. Gre za prvo napravo, ki uporablja zaslon občutljiv na dotik. Od tipičnih naprav, ki so trenutno v uporabi, se razlikuje po tem, da zaslon uporablja tehnologijo transflective.Zaslon je transmisiven, gre za to, da imamo plast točk (pikslov), pod njimi plast led diod, ki osvetljujejo zaslon. Dokler je ta svetloba  močnejša kot zunanja, zaslon vidimo. V slabših svetlobnih razmerah moramo povečevat osvetljevanje. To  lahko počnemo samo do neke stopnje, pojavi pa se težava s porabo baterije. Tu smo v precepu, naša rešitev je prav omenjeni transflectivni zaslon, ki med tema dvema plastema uporablja še dodatno plast, ki jo imenujemo transflektor. Ta svetlobo led diod prepušča, medtem ko se sončna svetloba od zaslona odbije. Tako smo dobili zaslon katerega vidnost je v vseh razmerah izjemna, poleg tega uporabi manj električne energije, avtonomija naprave pa je daljša.«

 Je inovacija vaša ali ste jo od kje povzeli?

»Zaslon je izdelek, ki ga naročimo, mi pa po svojem načrtu izpeljemo delovanje zaslona na dotik in lepljenje zaslona. Če postavimo zaslon in steklo za zaznavanje dotika eno na drugo, vedno ostane vmes tanka špranja, v njej se lahko naberejo smeti in vlaga. S tem nastaneta dve plasti, ki odbijata sončno svetlobo. Ko svetloba posveti na stekleno površino, se del odbije, del pa gre skozi njo. Če imamo dve dodatni površini, je veliko več možnosti, da se svetloba odbija. Zato se zasloni, občutljivi na dotik, slabše vidijo za 20-30 odstotkov. LX navigation pa uporablja tehnologijo optical bounding. Zaslon na dotik zlepimo s smolo, ki ima slične značilnosti, kot ga ima zaslon. Tako nastane enotna naprava katere svetilnost se poveča za 15 do 20 odstotkov. Zato je vidljivost zaslona Colibri X v vseh svetlobnih razmerah izjemna.« 

 Vidljivost inštrumentov in prijazna uporaba sta pomembna

»Ko smo se lotili izdelave zaslona na dotik, je bila za nas zelo pomembna kakovost. V kabini jadralnega letala so svetlobne razmere neugodne, klub temu pa mora uporabnik dobro videti podatke na zaslonu. Še posebno smo se posvetili uporabniškemu vmesniku, ki je narejen po vzoru vmesnika v pametnih mobilnih telefonih in tablicah. Želeli smo, da bi bilo vse izpeljano tako, da lahko uporabnik uporablja napravo brez priročnika. Dobili smo intuitivno napravo, ki jo lahko uporablja vsak, ki zna uporabljati telefon.«

 Koliko menijev ste nanizali v ColibrijuX ?

»Pri vseh naših napravah se skušamo držati načela, da imamo tri navigacijske strani, gre za navigacijo na točko, navigacijo na letališče in navigacijo na nalogi. Istočasno lahko izberemo tri poljubna navigacijska sredstva. Pri novih napravah smo uvedli še nov zaslon, ki kaže razdaljo in dolet do najbližjega letališča oziroma do točke, kjer je možno pristati. Gre za zaslon oziroma podatkovno stran na katero uporabnik ne more vplivati, mi pa z določenimi algoritmi ciljamo v smer letenja in, denimo, med letom na načrtovani nalogi iščemo primerno možnost zunaj letališkega pristanka. Če te ni pred pilotom, se ponuja možnost, ki je že za hrbtom uporabnika. Tako pokažemo vse alternacije. Uporabnik na tekmovalni nalogi uporablja glavni inštrument (Zeus), na dodatnem zaslonu na Colibriju X pa opazuje možnosti za pristanek zunaj letališča.«

Gre za Colibri tretje generacije?

»To je tretja generacija našega Colibrija. Bistvena lastnost Colibrija je prenosen zapisovalnik leta. Prvega smo naredili okoli leta 2000. Pred šestimi leti smo naredili Colibri 2, ki je že omogočal navigacijo na točko na nalogi, brez možnosti prikaza zračnega prostora. To je bila preprosta navigacija. S Colibrijem X pa smo šli v izpeljavo naprave, ki ima dovolj velik zaslon, da lahko prikažemo nalogo in vse druge možnosti navigacije. Poleg klasičnih podatkov pokažemo tudi teren in višine. Seveda smo dodali informacijo o zračnem prostoru. Temeljna ideja Colibrija je, da je primeren za vsakega pilota, tudi za začetnika, še posebno za takšnega, ki leti na klubskih letalih. S Colibrijem X je dobil svojo napravo, ki jo prenaša iz letala v letalo. Začetni meni, ko napravo poženeš, je narejen tako, da izbere višino letališča s katerega vzletamo in letalo, v katerega bo sedel uporabnik. Ja, in še to: V novem Colibriju je izboljšan tudi variometerski sistem, ki temelji na istih tehnologijah, kot jih imamo v variometrih in v primeru izgube vseh drugih inštrumentov omogoča pilotu, da lahko še precej dobro leti. Res je, da uporablja tlak v kabini in zato kaže palično termiko, gre torej za nekompenziran variometer. V sili je tudi to v redu. Zvočnik je enak kot pri vgrajenem Zeusu.«