(OPENSOARING, 8. maja 2018, fotografije Miha Peperko, besedilo Niko Slana)
Z leve Peter Szabo, Nik Šalej in vodja letenja J.R.
»Hogy vagy?« je ena od tistih kratkih madžarskih vljudnostnih besednih trikov, ki jih je pred leti odkrila Mojca, letos pa sem ugotovil, da delujejo. Na jadralnem letališču v Szatymazu severno od Szegeda, za katerega je letos nekdo dejal, da je jadralski Monte Carlo. Kaj je s tem mislil? Najbrž to, da je edinstveno in neponovljivo letališče, kjer za jadralce ne manjka ničesar. Vštevši z vljudnostjo domačinov in bazo firme LX navigation. Če so jadralci nekoč imeli skupne zajtrke, večerje in briefinge v hangarju, je letos vse potekalo v novi depandansi Waldorf Astorije, čeprav osrednjo hišo, kjer je tudi nekaj sob za pilote, imenujejo Hilton. In kakšen je odgovor na Hogy vagy? Seveda, Elvezem! (Kako se imaš? Uživam). Janez Stariha, Boštjan Pristavec, Sebastian Ramšak in Aleš Fink, ki so v takšnem ali drugačnem okviru stali na zmagovalnih stopnicah, so to najbrž občutili še posebej. Dnevnik ne govori o letenju, ker sem se Pokal LX Navigation lotil kot pomočnik pilotu letala s tekmovalno oznako GO.
Letališče Szatymaz
ČETRTEK, 26. aprila 2018
Stariha ne bi bil kar je, če si ne bi mimogrede ustvaril kakšne težave. Ta ga je presedlala z DG 300 na DG 100, s poljskim vozom. Oba je prevzel pri Janezu Podpadcu.
»Vidiš, tu smo nekoč ob stari cesti v Trebnje pristali Luka, jaz in … ne vem še kdo. Ljudje so vozili mimo, zijali v letala in se zaletavali, mi pa smo sedeli v gostilni in poslušali na lokalnem radiu o dogodkih na cesti,« se je spomnil davnega zunaj letališkega pristanka. V Szatymazu naju je prvi pozdravil Janos Sindely, pilot Boeinga na Kitajskem, sicer pa ljubitelj jadralnega letenja z novim JS1 in leseno hišico ob robu letališča. Idila. »Še 63 dni službe potem pa se sem preselim med poletno jadralsko sezono,« pove ves žareč in razloži razmere v svoji letalski družbi, »premalo je pilotov, veliko letal stoji na tleh, piloti so slabo izobraženi in preutrujeni. Ljudem, ki po Kitajski potujejo v notranjem prometu, svetujem, da izbirajo tuje letalske družbe. Ko želim, da se Kitajec izjasni z DA ali NE, govori 5 minut. Prekinem ga in ponovno zahtevam, da na vprašanje odgovor samo z DA ali NE, ampak to ni mogoče,« razlagal slikovito in poln navdušenja. Tudi mene so začeli izkoriščati, letimo skoraj brez premora,« in še doda, da je njegov občutek za jadralni dolet še zmeraj v vrhunski formi.
Dušan Ferlež Tamango sporoči zvečer žalostno novico, da je umrl Ivan Kralj – King, ki ga je učil letenja z Aerom-3.
PETEK, 26. aprila 2018
Zjutraj se na vratih lesenega bungalova št. 5 pojavi 11-letni Lan Lokovšek in pozdravi Stariho kot starega soborca. »Stari, če boš kaj rabil, ti bom pomagal, če bom le mogel,« se je ponudil. Lan je prišel v Szatymaz z dvema letalskima modelčkoma. Poudari, da naju ne bo utrujal z drugimi informacijami, seznaniti naju želi samo s tem dvema modelčkoma, ki si ju lahko ogledava, z drugimi pa naju ne bo utrujal.
Svetli akvarel nad madžarskimi polji
Crni in Blaž Hudernik z Duo discusom sta nasmejana, Blaž nas seznani, da sta brez pomočnika, ker da niso več moderni. Malo kasneje se vsi, ki sta jih našla v bližini, iz petnih žil trudijo, da bi sestavili letalo. »Kdo je rekel tisto o pomočnikih,« vprašam, Blaž bi dvignil roko, če bi mogel, a je samo izdavil: »Jaz!«. Zvečer steče beseda o mariborskih kontrolorjih letenja, ampak o tem ne bom pisal, zaradi … česa že. Nekoč se bo treba o tem pogovoriti brez dlake na jeziku, saj velika letala niso edini uporabniki zračnega prostora. Zoran Frenc pove, da je bil danes v zraku in da je iz njegovega računalnika vanj butala zmeda vseh mogočih podatkov in signalov za prepovedi, ki so jih organizatorji naložili za zračni prostor. Kasneje so zadevo popravili.
Na vzhodnem robu letališča je ogromno letalo, že zavihki so nekaj posebnega. »Katero letalo je to,« vprašam in pilota razložita – ETA. Opa, pilot je kar Uli Schwenk, nekdanji svetovni prvak, njegov partner pa je Avstralec Keith Gateley iz Sydneyja. Uli je izjemno prijazen gospod in dogovoriva se za pogovor. Visok in močan Keith se skuša v zadnji kabini, ki je premajhna, udobno namestiti,. »Zakaj kabina v tako velikem letalu ni večja?« Takoj dobim razlago: »Daljša kot je kabina, bolj nekoordinirano je letalo v kroženju oziroma je z njim teže lepo krožiti. Najboljša možnost bi bila vzporedna sedeža,« pove Uli in tik pred vzletom opravi še natančen predvzletni pregled.
Aleš Fink v Kroženju
SOBOTA, 28. 4. 2018
Legendarni J.R. se že zjutraj sprehodi do baze LX navigation. Comment ca va? Navržemo vprašanje in gospod nam v razumljivi francoščini pove, da je dobro, saj je vse v redu, ko so piloti zadovoljni. Dopoldanski pogovor z Ulijem je zanimiv, na sredi se pridruži še Stariha. »Izjemen človek je ta Schwenk,« sem tega dne slišal nekajkrat izreči, v različnih debatnih krožkih.
Nebo je bilo modro, ZF (Zoran Frenc) pa je ostal na tleh. »Še iz Benalle sovražim nebo brez enega samega oblačka in s suho termiko,« je kratek. Pa sploh ni edini, tudi v Sloveniji imamo pilota, ki so ga zafrustrirale vremenske razmere na svetovnem prvenstvu v Benalli.
Popoldan se s Stariho vrževa v razkošje toplih bazenov v Morahalomu, potem pa se odločiva še za tradicionalno transilvansko juho v Gostilni ob starem mostu.
»Kaj želite? A transilvansko juho? Ne, take juhe nimamo, tega ne poznam,« pravi natakar in ko ga začnem prepričevati, da so jo deset let imel, konča debato, češ da je tukaj Madžarska in ne Romunija. V redu in potem v seznamu jedilnika poiščemo juho, ki je v bistvu jota z bobom in dimljeno klobaso. Na, pa smo dobili svojo transilvansko poslastico in lekcijo o domoljubju.
NEDELJA, 29. aprila 2018
Prva stvar, ki jo Stariha zjutraj vzame v roke je tablični računalnik, Glasno prebere nekaj šal, s katerimi ga zalaga Oto Schumacher , danes pilot na velikem letalu, ki mu je Stari nekoč omogočil, da je nabiral ure letenja z motornim letalom na začetniškem tečaju pri Kuheljniku v Slovenj Gradcu. Šala št. 4322: Danes je moderno, da se toži vse povprek za lastno nesrečo, denimo, tobačno tovarno za raka, McDonalds za debelost itd. Tožil bom pivovarno, ker sem šele zjutraj dognal, s kakšno žensko sem preživel noč …« Na koncu niza šal je postavil še letalski pozdrav: »Bodi vesel in drži kroglico v sredini.«
Veter divja s 35 km/h, dviganja so šibka in tekmovalni dan je odpovedan. Uli Schwenk pa pravi tako, kot Jože Verdev: »Če je sonce, je tudi termika. Taktična napaka bi bila, če ne bi šel v zrak,« in ETA odleti in AS 13.5 z Luko Randželovićem tudi, Črt Rojnik pa povabi zvečer na odprtje betonske ploščadi pri svoji LXHaz. Iz previdnosti se vabilu izognem, saj ga po pivu ne bi več prenesel.
Trač dneva, ki najbrž sploh ni trač – nekdo bo kupil letališče Prilozje. A isti človek, ki baje izdeluje strelivo, naj bi že pred mesecem kupil letališče v Bovcu, pa letališče in hangar v Novem mestu. Kdo bi se tu znašel? Morda bo na koncu v Sloveniji letel samo še en gospod … Tu, v Szatymazu skupina letalskih zanesenjakov razvija eno samo letališče, ki mu ni enakega v Evropi in na svetu. Kar 31 ventilov za vodo (62 pip) je na voljo jadralcem ob robu letališča, da ne naštevam naprej. V Sloveniji niso za jadralce postavili še nobene priročne vodne pipe ob robu travnika. Zelo čudno, saj mnogi poznajo letališče Szatymaz in potrebe jadralcev tudi.
PONEDELJEK, 30. aprila 2018
Zgodaj zjutraj nas zbudi kratka ploha, info Stariha poroča, da je minilo 35 let od smrti Nejca Zaplotnika in navrže še zgodbo, kako je v kranjski Qulandiji rešil izgubljenega psa, katerega lastnik je bil Andrej Štremfelj. Bil je član iste uspešno/nesrečne odprave na Everest.
Proti kopastim oblakom
Tekmovalci so se lotili prve naloge. Stari po pristanku zmajuje z glavo, letalo je povsem zunaj uravnoteženosti. V zraku ga je nekdo vprašal, kaj se dogaja z njegovim kroženjem. »Palico sem imel pri popku, vendar nisem mogel leteti počasneje od 90 km/h,« nam je razložil in s tem opravičil 19. mesto. Med pristanki je bila na tleh precejšnja gneča in nekaj neposrednega ali konkretnega sabljanja s krili. A nič hujšega.
Zvečer pa pogovor v klubskem bifeju z izvrstnim točenim pivom, ki na srečo ni močan. Luka Randželović, ki je letel s Potočnikovim AS 13,5 FES, razloži, da zahteva letenje s FES-om od pilota drugačno razmišljanje, ki ga je treba šele osvojiti. Podpisal bi, da je FES za jadralce precej velika prednost. (nadaljevanje sledi)
