(OPENSOARING, 17. januar 2018)
Organizatorji so se potrudili s komentatorjema, ki sledita tekmovalcem v živo in sta zanimiva, tudi za vse, ki si ogled tekmovanja privoščimo s precejšnjim časovnim zamikom. Pred njima se je treba odkriti, saj sta velika poznavalca tekmovalnega poligona, taktike, predvsem pa psihologije vrhunskih jadralcev. V svoje razmišljanje sta vpletla samozaupanje, ki ga mora imeti tekmovalec, ko sprejema takšno ali drugačno odločitev. Najbrž ju je k temu usmeril Thomas Gostner (ITA), ki se je ločil od skupine in do obrnilne točke, daleč na severu, skušal priti s samostojnim pobegom, če bi dejali v kolesarskem jeziku. Njegovo tveganje je bilo precejšnje, še posebno, ker se mu ni pridružil nihče od konkurentov. Tako bi bila njegova namera zagotovo bolj smiselna, a tekmovalci vedo, da je v zavetju skupine letenje precej hitrejše. Na koncu je priletel v cilj na 14. mestu.
Eden od komentatorjev je postavil trditev, da med jadralnimi letali skorajda ni razlike, le te nastajajo v razmišljanju in odločitvah pilotov. Bistveno je, kot smo že zapisali, zaupanje. S sliko, ki nam je na voljo, si težko predstavljamo, nad kakšnim terenom se odvija tekmovanje. Ena od točk je bila postavljena precej »triki«, v vsakem primeru v zavetrju in nad dolino, ki nima veliko skupnega z našim pojmovanjem doline. Kaj je spodaj, sta se vprašala. Pravzaprav nič, reka in poleg negostoljuben svet. Iz njunega odgovora je bilo jasno, da so morali tekmovalci tja prileteti na varni višini. Skratka, tako je, kot je dejal Tilo Holighaus: »Za uspešen let je samo sreča premalo, a če nimaš kančka sreče, lahko izgubiš tekmo.«
Ivo in Tanja s Pierrom Frantzem s francoske ambasade, ki v organizaciji skrbi za informatiko
Na koncu je treba omeniti finiš obeh Sebastianov in Maria Kiessliga. Kawa je pokazal, da prav tako ni jadralec, ki bi iskal zavetje skupine in »vodonosce«. Smelo se je postavil na čelo trojice in ni taktično zavlačeval z dvigom repa. Vsi trije so leteli s hitrostjo, ki je komaj verjetna, oddaljenost med njimi pa je neverjetno majhna, komaj nekaj metrov. Seveda se vsem, ki se vsaj malo spoznajo na jadralno letenje, zastavlja vprašanje, kako razvita je intuicija predvidevanja pri vrhunskih jadralcih in zakaj se je Kawa odločil, da bo proti zadnji točki obletel pobočje desno, Nägel pa levo? Dvoje različnih taktičnih pogledov, kdo bi vedel. Če bi se, denimo, Kawa odločil za enako pot, ne bi mogel pričakovati na svoji poti ničesar, kar bi bilo samo njegovega? Že ena sama tekmovalna disciplina je prava grška drama, ki ima svoje heroje in svoje poražence. Vsekakor izjemno zanimivo tekmovanje.
http://www.sgp.aero/finals2017/results-sgp/results.aspx?contestID=28632
