(OPENSOARING, 7. septembra 2019, besedilo Niko Slana, foto: z razstave v Galeriji Novak v Ljubljani)
Ljudje, ki se tako ali drugače ukvarjamo z letenjem, iz veselja, športa, zaradi zaposlitve, posla ali zaradi česa drugega, dojemamo to dejavnost vsak po svoje. Prihod vsakogar na letališče, pa čeprav brez namena, da bi letel, je lahko že višek, ki kaže na odnos do letalstva. O letalstvu se pogovarjamo in o njem tudi pišemo, seveda v slovenščini. Zato se prav zdaj ukvarjamo z jezikom v predlogu novega Zakona o letalstvu. Zakaj? Ker so na drugi strani zvonaste krivulje (Čater / Gaussova krivulja), ki vplivajo na jezik v omenjenem Zakonu, strukture, ki se poslužujejo svoje moči in imajo neznansko velik vpliv in krojijo tudi jezik. S tem, ko vnašajo v Zakon tujerodno besedišče, so prestopili črto, ki je zaradi širših kulturnih in narodnostnih interesov, ne bi smeli.
Na Opensoaringu smo v zadnjem času objavili nekaj zapisov v zvezi s predlogom novega Zakona o letalstvu. Zanimivo je, da se ljubiteljska letalska srenja ne odziva na te zapise, kot da nam je vseeno ali po zraku letimo ali plujemo. No, Peter Podlunšek, ki ga najbrž vsi cenimo kot športnika, je, denimo, ob Magistrovem razmišljanju v zvezi z jezikom v njem, zapisal: »Novi zakon o letalstvu prinaša bistveno večje probleme za operaterje in pilote, kot nekaj izrazov …«
Podlunšek je s kratkim komentarjem povedal vse – namreč, da ga jezik ne zanima in da se v novem Zakonu o letalstvu za dejavnost skrivajo precej večji problemi, čeprav, žal, ne navaja nobenega … A v kratkem komentarju meša jabolka in hruške, kot pravimo. V predlogu Zakona jezik namreč zadeva slovensko kulturo in je eden od bistvenih prvin nacionalne identitete in tu sploh ni več pomembno letalstvo. Gre preprosto za nekaj več. Tega v Podlunškovi misli ni zaslediti, še več, občutek imamo, da je na lep način povedal, da delamo iz jezika kapelico. Morda pa si njegove besede razlagamo napačno?
Čevelj, ki je hotel biti letalo
AK Prlek na vzletišču v Veržeju organizira 14. septembra XIV. spominsko tekmovanje Aljaža Cafa in Jožeta Gajserja, v programu srečanja so zapisali, do katere ure je določen »prihod plovil«, v naslednjih točkah izvemo, da bodo pripravili »kratek kulturni program«, takoj za tem so na vrsti »tehnična predavanja – registracija UL plovil po novem v praksi.« Na koncu je še obvestilo, da bo »razstava letalnih naprav in modelov.« Res, kaj si lahko mislimo o plovilih na vzletišču v Veržeju? Morda se kaže vpliv bližine Mure? Vendarle pa ostaja upanje tudi za pilote, ki skrbijo za uveljavitev vzletišča v Veržeju in bodo morda za XV. spominsko srečanje kaj spremenili, saj že tokrat govorijo o letalnih napravah, torej o letalnikih. Tudi če bi pisali o UL letalih, bi jih vsi razumeli.
Zanimivo bi bilo izvedeti, kdaj so se letala Prlekom tako zamerila, da so jih, brez potrebe, preimenovali v plovila, še posebno, ker so Prleki znani po bistrem in svobodnem razmišljanju? Objavljeni spored veržejskega dogodka je živ dokaz, da gre pri letalski plovbi in plovilih za kukavičje jajce, na katerem nekateri sedijo in jim še na misel ne pride, da bi pomislili, kaj se bo izvalilo.
