Ostrow 2018: Ørskov, Selen in Kawa

(OPENSOARING, 22. julija 2018)

Prvi polčas svetovnih prvenstev v jadralnem letenju je s tekmovanjem v Ostrowu na Poljskem za nami, krono svetovnih prvakov pa so osvojili Rasmus Ørskov (Danska) v klubskem razredu, Sjaak Selen (Nizozemska) v standardnem in Sebastian Kawa (Poljska) v 15-metrskem razredu, ki je tako osvojil vsaj že šestnajst najvišjih naslovov. Poljski jadralci so bili najuspešnejši, osvojili so skupno štiri medalje; Lukasz Grabowski še srebro v 15-metrskem razredu, prav tako Tomasz Rubaj v klubskem (4. Jakub Barszcz), Mateusz Siodloczek je osvojil bron v standardnem (5. Lukasz Blaszczyk).

Vsi poljski reprezentanti so se uvrstili do 5. mesta in si kaj več skorajda ne bi mogli želeti. Dva naslova svetovnih prvakov, ki so jih konkurenti iztrgali iz rok Poljakov, je še veliko, šla pa sta na Dansko in Nizozemsko. Po svoje pa je tudi razumljivo, saj sta oba svetovna prvaka v klubskem in standardnem razredu že kar prekaljena tekmovalca, Rasmus Ørskov je leta 2014 v Räyskäly na Finskem osvojil bron, Selen pa je bil na 18. EP podprvak.  

In kdo so novi prvaki? Danski jadralec Rasmus Ørskov zatrjuje, da mu je bilo jadralno letenje skorajda položeno v zibko, saj so bili vsi v njegovi družini jadralci, tako dedek in oba starša. Pri jadralnih tekmovanjih mu je najbolj všeč, da imajo vsi jadralci enake možnosti. V pogovoru za FGP v Vareseju smo iz pogovora z njim izluščili, da mu je najbolj všeč prav v klubskem razredu, saj tu ne tekmujejo z najboljšo opremo ampak pri dosežku odloča pilotova usposobljenost. Leta 2014 se je na svetovnem prvestvu na Finskem uvrstil na 3. mesto. Dobremu vremenu in dobri organizaciji pripisuje pomembno vlogo za uspešen nastop.

Ko smo pri klubskem razredu, se je treba spomniti, da sta se  letošnji zmagovalec Rasmus Ørskov in Boris Žorž pomerila lani na evropskem prvenstvu (XIX. EGC Moravska Trebova), uspešnejši je bil Žorž (2. mesto), Ørskov pa je pristal na 6. mestu. Take primerjave so sicer rahlo odveč, saj v športu velja načelo carpe diem, a pomislimo lahko, da je morda naš tekmovalec, ki se je minulo zimo spustil v intenzivno turno smučanje, bil že rahlo zasičen z letenjem in da bo prav zaradi letošnjega prisilnega premora začel dojemati svoj položaj na svetovnem jadralskem odru nekoliko bolj racionalno. Kako, to ve samo Žorž?  

Hrvaški jadralski kolegi so avanturo s svetovnim prvenstvom hrabro preživeli in kot pravi Vinko Šoljan, nimajo iluzij. Priložnost, ki se jim je ponudila z udeležbo na SP, so zagrabili kot je treba in če bi se jim vse izteklo po načrtih, bi jih nastopilo v Ostrowu še več. Takega pristopa bi se morali od hrvaških kolegov nalesti tudi slovenski jadralci. Seveda, lahko je filozofirati, a sosedje so pokazali, da je vse možno. Zakaj v Sloveniji to ni možno bodo najbrž razmišljali drugi.

Če se za konec spustimo še na 15-metrski razred in Sebastiana Kawo, smo pred zadnjo disciplino, ko je vodstvo na tekmovalni razpredelnici prevzel nemški jadralec Jan Omsels, lahko za trenutek zaznali podoben položaj, kot je bil na svetovnem prvenstvu leta 2017 v Benalli, ko se Poljak ni in ni mogel znebiti japonskega zasledovalca in je samo s tvegano potezo, za katero najbrž še sam ni vedel ali se bo izšla, prelisičil nasprotnika. Tokrat mu tega ni bilo treba, svoje je naredil dovolj obsežen 500-kilometrski poligon in Kawa je pač še enkrat povedal, da še ni za staro šaro. Zanimivo je še 2. mesto Poljaka Lukasza Grabowskega z Diano 2. Najbrž je tudi v tem primeru delovalo načelo domačega »igrišča«. Dejstvo je, da je postala konkurenca vse bolj neusmiljena in tudi to, da je Kawi pravzaprav vseeno, na katerem dvorišču nastopa.