(OPENSOARING, 11. januarja 2018, besedilo in foto Boštjan Pristavec)
Vzlet z letališča – letalonosilke
Zame še en pomemben kamenček v mozaiku poznavanja terena, za domačine pa hladen tuš, saj je domači pilot Carlos Rocca moral zaradi službenih obveznosti odpovedati nastop na prihajajočem Grand Prixu.
Če na kratko komentiram današnji dan bi rekel, da ni boljše možnosti, kot spoznavati teren in lokalne finte, kot leteti skupaj z najboljšimi poznavalci področja. Danes smo se znova skupaj podali prek starta Wujcak, Kawa, Vidal in jaz. Severni del naloge je bil zame precejšnja neznanka. Že na briefingu sem dobil nekaj navodil, kako odleteti del naloge, kjer je potrebno praktično dvakrat prečkati dolino. Napotek je bil jasen – na tem področju se drži visoko in ne spuščaj se pod 3100 m.
Umirjeno šele nad 3000 m
Jasno kot beli dan, vendar se je vreme prav med našim preletom omenjenega področja znašlo v fazi med dvema intervaloma, torej turbulenca in slaba dviganja s čudno kuliso oblakov. In res je bilo, vse od višine 2800 m pa do 3100 m, vse strgano in z dviganji dober meter v povprečju. Nad 3100 m pa je dviganje naraslo med 2 in 3 m/s, kar je dalo življenje kazalcu na višinomeru.
Po dobri polovici naloge sem se odločil, da bom sam krojil svojo pot in sem, glede na slišano in v tistem trenutku videno, pobegnil po svoje. Po dobrih 30 km sem se znašel na višini, ki je obetala hiter preostanek 190 km leta naravnost po pobočjih. Z nekoliko spoštovanja (rezerve) sem zadevo zaključil na soliden način. Peto mesto in hitrost 133 km/h je 3 km/h manj od danes najhitrejšega Amann-a.
Pred menoj sta še dva dneva namenjena zadnjim pripravam, tehničnem pregledu letala in počitku, potem pa bo šlo zares.
Lep pozdrav,
Boštjan
