(OPENSOARING, 9. oktobra 2018, besedilo Niko Slana)
Minimoa – spletna jadralska revija Schempp-Hirtha
Lepo presenečenje, pa sem se ponovno srečal s francoskim jadralcem Benjaminom Neglaisom, tokrat sem ga spoznal kot urednika spletne revije Minimoa, ki jo izdaja nemški izdelovalec jadralnih letal Schempp-Hirth. Prvič se je oglasil z mnenjem k našemu prispevku v Opensoaringu, ko sta Sebastian Kawa in Petr Bobula opravila zanimiv višinski zimski let iz Poljske v Ukrajino in nazaj, saj mu ni bil všeč dramatičen opis dogodka. A pustimo to, govorimo o 3. številki jadralske revije Minimoa, ki izhaja, ko se nabere dovolj snovi. Vsebina je privlačna in aktualna, tudi zato, ker starejše jadralce vrača v novejšo zgodovino jadralnega letenja, mlade pa z njo seznanja.
Aero Spruce
Presenečenje je naslovna stran, na kateri je leseno-plastično dirkalno kolo, ki ga je naredil Schempp-Hirthov Wolfgang, zahvaljujoč materialu iz delavnice znamenitega izdelovalca jadralnih letal. Tako zvemo, da je Wolfgang del ekipe, ki v firmi Schempp-Hirth skrbi, da gre novo letalo k lastniku brezhibno in narejeno do vseh podrobnosti. In tudi njegova specialka Aero Spruce je izdelana, kot bi se učil obrti pri Stradivariju v Cremoni ali pri Jiriju Leniku v Rani.
Svetovni prvak Wolfgang Janowitsch
Po naključju Minimoa preskoči na avstrijskega Wolfganga, seveda Janowitscha. Saj se še spomnite letošnjega poletja 2018, v katerem je na WGC v Hosinu osvojil naslov svetovnega prvaka, po tem, ko je druščina okoli Katrin Senne stopila v temo – kot se pogosto dogaja v športu in dela šport zanimiv.
Uvodni prispevek je namenjen legendarnemu jadralnemu letalu Nimbus 2b, ki so ga naredili pred štiridesetimi leti in je obvladovalo kakovostni jadralski vrh skoraj dve desetletji. Leta 1972 je z njim na WGC v Vršcu zmagal nedavno preminuli švedski pilot Goran Ax, najbrž eden najbolj arogantnih jadralcev, ki se je na nekem predsvetovnem prvenstvu v Bayreuthu zapletel v termičnem dviganju z jadralcem slovenskega rodu. Najbrž veste, kakšen je bil konec? Leta 1974 je z Nimbusom na WGC v Waikeriji (Avstr), kjer sta tekmovala tudi France Štrukelj in Janez Pintar (oba AK ALC Lesce), slavil Američan George Moffat, leta 1978 je bil v središču zanimanja zaradi več daljinskih rekordov prek 1200 km, v letih 1981 in 1988 je pripomogel k dvema ženskima rekordoma in sicer 1181 km cilj – povratek (Doris Grove) in 10.212 m v višino z Yvonne Loader. Leta 1990 je Novozelandec Raymond Linskey z Nimbusom preletel fantastičnih 2000 km. Že na začetku revije je pogovor z glavnim načrtovalcem letala Helmuthom Treiberjem.
Helmuth Treiber, oče Nimbusa 2b
In ko smo že pri Nimbusu bi si slovenski jadralci najbrž želeli v omenjenem sestavku tudi kakšno besedo o Alešu Maražu, ki je s svojim Nimbusom s tekmovalno oznako A1 odpiral povsem nova jadralna pota na hribovitem in divjem Balkanu. Razumljivo, da Neglais ni morda dodal kakšne drobne opombe o Alešu Maražu, kajti če sam ni okusil balkanskega rodea, ne more vedeti, kaj pomeni jadrati iz Slovenije ali Hrvaške do lbanske meje. Zato pa to vemo slovenski jadralci.
Karin Schlosser
V razkošno oblikovani spletni reviji so tokrat dobili svoje mesto vsi uspešni jadralci s Schempp-Hirthovimi letali na minulih svetovnih prvenstvih: Karin Schlosser (ZDA), Roman Mracek in Tomas Suchanek (oba Češka), Adam Woolley (Avstr), Andreas Lutz (A), Christophe Cousseau (Fr). Skratka, Neglais se je potrudil.
Luka Žnidaršič – edini za prepoznavnost slovenskega jadralnega letenja v Hosinu
Še posebno smo slovenski jadralci lahko ponosni na kratek prispevek o Discusu 2c FES (our beloved discus), ki mu je dodal bistvo Luka Žnidaršič s FES-om. Tooooo.
https://www.schempp-hirth.com/fileadmin/Minimoa/Minimoa_Sn3_Oct_2018.pdf
