(OPENSOARING, 16. decembra 2019, Niko Slana)
Jadralski kolega je sporočil žalostno vest o Marku Sabothyju in vprašal, ali bomo na Opensoaringu o njem kaj napisali. »… o fantu, ki je skočil iz Aerca?,« odgovoril sem, da premalo vem, da bi lahko kaj napisal. Stariha in še nekateri so mu bili bližji … tisto kar vem, so bolj ali manj osebne izkušnje in trače …«
Kljub temu sem začel razmišljati, kaj bi lahko pravzaprav povedal o Marku, da to ne bi bil nekrolog, pač pa delček skupne zgodbe ljubljanskega aerokluba, ki se je razletel, kot preveč napihnjen otroški balon, jadralci pa smo se samo čudili, kako se je kaj takega lahko zgodilo. Začudenje je bilo odveč – po enaki poti je šla tudi Adria, ki so jo, z zmeraj novimi piloti zapolnjevali slovenski jadralci, tudi iz AK Ljubljana. Vedno bolj se nagibam k razlagi, da v tem slovenskem okolju drugače sploh ni moglo biti.
Prvi rod učencev Internata motornega letenja na Ptuju, Marko stoji prvi z leve
Marko, jadralec AK Ljubljana, pri vsem tem ni imel nič. Tako kot večina ljubljanskih jadralcev je obvladal tehniko jadranja okoli letališča in ker ni bil iz tovarišije tistih redkih, ki jim je bilo to dovoljeno, je na svoj prvi prelet z Weihe iz Polja pri Ljubljani do Lesc, kamor niti ni prispel, odpravil brez dovoljenja. Takrat je bil to velik prekršek in seveda pri njem in takrat ni bil sam. Kako je jadralsko napredoval ne vem, a znova je stopil na obrekovalski oder, ko je med motornim šolanjem, ki ga je financirala vojska, skočil iz Aera-3. Nekje sredi akrobacij, ki niso bile na programu, se mu je njegova pilotska izkušnja zataknila. Milan Kralj, njegov takratni učitelj letenja, se ga je v nekem pogovoru spomnil, a o tem sem na Opensoaringu tudi že pisal. Prijetno me je presenetil Kraljev komentar: »Žal mi je bilo fanta, da si je na takšen način zaprl vsa vrata za letalsko kariero.« V malem slovenskem okolju res ni moglo biti drugače, v matičnem klubu je dobil dvojko in kamor koli se je podal, se je za njim vlekel rep iz ptujske zgodbe. Ob vesti, da se je Marko poslovil, je bil še delček karakteristike – da je bil »enfant terrible« ljubljanskega kluba in slovenske avijacije. Kot žig, ki se ga v Sloveniji ni mogel znebiti, še več, dobil je svežino, saj je poleg klubske stigme dobil še slovensko. Tako je misel na letenje nekega trenutka opustil. Še zmeraj je spremljal jadralsko spletno stran Opensoaring in marsikdaj tudi kaj pripisal, s kančkom zagrenjenosti.
Fotografija z motornega internata na Ptuju je simbilična
Delček o svojem poletalskem obdobju je razkril na FB. Tako kot množica jadralcev in pilotov nasploh, se je lotil jadranja na morju. Nedavno sem znova prelistal knjigo Alaina Gerbaulta Za soncem, in prav branje njegovih zapisov me je prepričala, da napišem o Marku nekaj besed. Alain je imel za seboj izjemno zgodbo športnika, ki je živel za tenis, med prvo svetovno vojno je bil uspešen vojaški pilot in ker se mu je svet vojne in klanja uprl, se je še z dvema letalskima kolegoma dogovoril, da po vojni, če jo preživijo, kupijo jadrnico in se podajo okoli sveta. Držal je besedo, a je moral na pot kar sam. Alain Gerbault je bil redoljuben in resnicoljuben človek, tako v zraku kot kasneje na svoji jadrnici Firecrest, na 10-metrskem kuterju brez motorja. Ni bil samo teniški igralec, bil je tudi poznavalec literature in nekoč, bilo je po nevihti, je zabrisal v morje vsa dela Oskarja Wilda. »Premalo odkritosrčnosti sem našel v njem, ko sem postal preprost mornar,« je zapisal. In morda še delček njegovega zapisa: »Potem je prišla vojna. Vstopil sem v letalstvo. Brž ko sem v svojem lovskem letalu, ki je švigalo skozi oblake, doživel čudoviti občutek prostora, sem vedel, da se ne bom nikoli več odločil za mirno življenje v kakšnem mestu. Vojna me je odtujila civilizaciji. Nič več si nisem želel, da bi se vrnil vanjo.«
Aero-3 na Ptuju leta 1978
Prav te Gerbaultove besede so me spominjale na Marka Sabothyja. Morda je tudi on doživljal svet podobno kot Alain Gerbault, a žal ni imel sreče, da bi naletel na jadrnico z imenom Frirecrest (Ognjišče). Bil je nekaj posebnega v svojem času, času, ki je zlahka odslavljal ljudi, ki niso ustrezali temu ali onemu, ki niso bili ukalupljeni. In najbrž so bile vse njegove reakcije odziv na tedanji čas.
