Luka Žnidaršič najuspešnejši na prvem E-glide

0

(OPENSOARING, 05. oktobra 2019, fotografije z uradne strani organizatorja WGC 13.5)

Zahodno od Modene, kjer se dvigujejo severni Apenini, se v skledasti kotanji nahaja mestece Pavullo in tam je lokalno letališče z upravljavci, ki so si pri FAI priborili dvoje tekmovanj – svetovno prvenstvo v razredu FAI 13.5-metrskem in še poizkusno tekmovanje z nazivom E-glide concept. Zmagovalec III. 13.5 m WGC je postal Italijan Stefano Ghiorzo, E-glide pa je dobil Luka Žnidaršič. Idejni oče tekmovanja E-glide je Anglež Brian Spreckley, podpredsednik jadralne komisije pri FAI, sicer dvakratni svetovni prvak v15-metrskem razredu.Medtem ko je 13.5 m WGC tekmovanje trajalo dva tedna, je poizkusno tekmovanje E-glide potekalo le prvi teden.

Markus Uhlig

Markus Uhlig, nemški jadralec, ki je sicer še mladinec in je osvojil 2. mesto, je o tem dogodku napisal izčrpno poročilo http://www.fliegen-im-erzgebirge.de/2019/1016/bericht.html, ki pojasnjuje dogajanje, a vendarle je bilo bolje prisluhniti pripovedi Luke Žnidaršiča, a da bi postavili v kratek zapis nešteto zapletov in dilem, bi morali imeti pero … koga že? »V bistvu je bilo zelo zanimivo, pravila, ki na začetku niso bila povsem jasna niti organizatorjem, smo dorekli s skupnimi močmi in so omogočila, da smo leteli vse dni, klub še tako slabim vremenskim razmeram,« je na koncu sklenil Luka in še dodal, da bi lahko bilo prihodnje tekmovanje E-glide mordav Lescah ali pa v Celju. Pravila se bodo najbrž še prilagodila, pač v skladu z letošnjimi spoznanji.

Že Markus Uhlig je v svojem sestavku povedal vse bistveno. Tekmovalci so lahko med nalogo uporabili motor in porabili 2kWh energije. Večja poraba energije je bila sicer dovoljena vendar je za seboj potegnila velik časovni pribitek, 15 minut za 1kWh.

Bilo je veliko vlage, baze oblakov pa so bile nizke

Če tekmovalec naloge ni uspel obleteti, se je njegov časovni pribitek izračunal iz zaostanka najpočasnejšega, ki je nalogo uspel obleteti, vendar pomnožen s faktorjem 1.2. Ob razlagi je bilo še precej tehničnih podrobnosti, med njimi tudi to, zakaj so bili dosežki zapisani v nerazumljivem jeziku. Pri Naviter-ju, ki je pripravil program za točkovanje dosežkov, so se zelo potrudili, vendar pa so bili dosežki zapisani za večino v nerazumljivi obliki. Seveda Naviterju ne bi bilo težko pripraviti bolj priljudne oblike zapisa dosežkov, a krivda je bila na organizatorju, ker najprej niso objavili pravilnika na njihovi spletni strani.

https://www.soaringspot.com/sl/iii-fai-135-m-world-gliding-championship-pavullo-2019/results/e-glide/task-5-on-2019-09-05/daily

 Štart je bil regatni, kot pri SGP, za porabljeno energijo pa so šteli samo tisto, ki je bila porabljena po prehodu štartne linije do cilja. Časovni zaostanki v rezultatih so bili preračunani z uporabo handicap faktorjev. Rezultat tega je bil, da pilot, ki je bil prvi v cilju, ni bil nujno tudi zmagovalec. 

Na brifingu Luka Artelj, Luka Žnidaršič in Stefano Corradi

Pred tekmovanjem se je pojavila zamisel, da bi bili cilindri, ki se jih morajo tekmovalci dotakniti na obratnih točkah, različno veliki – izračunani v skladu s handicap faktorjem. Piloti najboljših letali bi morali leteti povsem do obratne točke, piloti s slabšimi letali pa bi imeli določen večji radij okrog točke in bi tako lahko obrnili prej. Na ta način bi dosegli, da je prvi pilot v cilju tudi dejanski zmagovalec. To možnost bodo najbrž uporabili na naslednjem E-glide tekmovanju.

Pred vzletom

Veliko debat je bilo tudi glede sprememb v13.5 – metrskem razredu, saj bi bilo tu smiselno določiti, da morajo imeti vsa letala motor, ki omogoča samostojni vzlet, sicer taka letala nimajo smisla. Vsi bi vzletali sami in tekma bi se lahko začela že z vzletom,« je razmišljal Luka.

Zapisali smo le nekaj podrobnosti. Obe tekmovanji sta spodbudili k mnogim razmislekom o jadralnih tekmovanjih, ki jih sicer ne bi bilo. Vsekakor  se je v Pavullu dogajalo nekaj za zgodovino jadralnega letenja, pa čeprav za jadralce na zelo težavnem terenu.

Share.

Leave A Reply