List iz NZ dnevnika 8. del – Dober občutek, ki mi veliko pomeni

(OPENSOARING, 6. marca 2018, besedilo in fotografije Gregor Petrovič)

Življenje gre naprej in tako kot sem nestrpno čakal na odhod na svojo drugo jadralsko odpravo na Novo Zelandijo že razmišljam, kako bo pod domačim nebom. Vem, da bo precej drugače, kot sem si pred odhodom  sploh predstavljal. Morda sem prav zaradi časovne in geografske oddaljenosti od Ptuja začel dojemati sebe in jadralsko stvarnost drugače, veliko bolj racionalno. Zato sem tudi prodal svoje jadralno letalo DG-100, seveda se je s tem nekoliko spremenil moj položaj v klubu. Navidezno skoraj nič, saj sem s svojim letalom zadnjih nekaj let letel razmeroma malo, v podzavesti pa sem vedel, da sem dokaj neodvisen, pa čeprav te možnosti nisem kaj prida izkoriščal. Zagotovo se bo z vrnitvijo v Slovenijo začelo moje novo obdobje, ne samo jadralsko ampak tudi življenjsko.

Morda mi je prav minula sezona na južni polobli pomagala, da se več ne ubadam z negativno mislijo, ki me včasih popade, da je bilo jadralnega letenja dovolj in da bo treba v tem življenju narediti še kaj drugega.  Opazil sem razpis za delovno mesto, ki ga je med letalsko občestvo poslal Jernej Lokovšek, a žal sta si Ljubljana in Ptuj predaleč narazen, pa tudi moja stroka ni dovolj blizu dejavnosti, s katero se Jernej ukvarja. A že samo misel na to, da bi bil moj novi direktor jadralec, ki natančno ve, kaj je jadralno letenje, se mi zdi tako dobra, da bi bila uresničitev preveč sanjska.  

Od svojih novih prijateljev v Aeroklubu Auckland (Auckland Gliding Club) se bom težko poslovil, saj smo se dobro ujeli, kar so mi nedvomno pokazali tudi s tem, ko so me povabili v klub tudi za prihodnjo sezono.

Občutek, da si zaželen je zagotovo dober in vesel sem vabila, tako da se zahvaljujem predsedniku kluba Dionu Manktelowu, slovenska zastava, ki sem jo obesil v klubskem bifeju, pa ga bo spominjala na sodelovanje.  Prijatelja sva postala tudi z Murrayjem  Wardellom, lastnikom novega Arcusa. Imel sem občutek, da si Murray želi, da bi se prihodnje leto znova pridružil klubskemu utripu, po tihem me mami prav potencialna možnost letenja z Arcusom.

Ne morem se pritožiti, da letos ni bilo dovolj letenja, z Duo Discusom , ASK21, PW-6U in Discusom2B  sem naletel 70 ur in opravil prek 140 letov, čeprav je bilo več deževnih prekinitev, ko se mi ni ljubilo niti do znamenite Žirafe. Zdaj sem spoznal, da je Simon Gault, nedvomno najboljši kuhar med jadralci na svetu, pa tudi to, da je predan jadranju.  Ko smo ga obiskali v Žirafi in nas je, kot sem že zapisal, sprejel z veseljem. Pozabiti ne smem na jadralca in letalskega kontrolorja Thomasa Wayna, ki je pravzaprav boter moji odločitvi, da bom evropsko zimo preživel na Novi Zelandiji in v klubu katerega član je, všeč mi je bilo, da sem lahko letel z njegovim starodobnim letalom CT4 in da sem, s kontrolnega stolpa mednarodnega letališča Auckland, od blizu opazoval njegovo delo.Da se je konec mojega bivanja na Novi Zelandiji končal še hitreje, kot bi se sicer, sta poskrbela brata Bojan in Dejan Filipič. Skupaj smo naredili nekaj turističnih skokov z avtomobilom, kar ste zagotovo opazili na njunem FB.  V slabem vremenu smo se podali na Cape Reinga, 460 km oddaljen in najbolj izpostavljeni severni rt otoka.

Bilo je precej daleč, a bilo je doživetje, ki smo ga podkrepili še s tem, da je z najetega avtomobila ves čas vihrala slovenska zastava.

Z Dejanom sva v DD jadrala nad Aucklandom več kot eno uro, čeprav je pihal severovzhodnik, tukaj najbolj neugoden veter. Z mlajšim Bojanom, ki bo šele letos opravil tečaj jadralnega letenja na Ptuju, sva osvojila prvo lekcijo letenja na vitlo, v četrtem vzletu sva ostala v zraku še celo uro. Bil je navdušen nad nenavadnim  začetkom učenja, ki si ga bo zagotovo zapomnil za vse življenje, saj ni prav vsakdanje, da na Novi Zelandiji začneš z učenjem jadralnega letenja.

No, tudi mene je veselilo, da se je moja druga odprava na Novo Zelandijo končala tako, kot se je. Zdaj, povsem na koncu, si mnogi želijo, da bi skupaj z menoj opravili še zadnji let. Tudi to je dober občutek, ki mi veliko pomeni.