(OPENSOARING, 9. februarja 2019, zapisal Niko Slana)
Zanimivo je bilo spremljati jadralna tekmovanja v Avstraliji in na Novi Zelandiji in priznati je treba, da so bila medijsko podprta bolje, kot so v Evropi. Tu se jadralcem ne ljubi kaj veliko napisati po letenju, tudi uradna poročila so skopa in nezanimiva. V Taupo, na nacionalnem tekmovanju na Novi Zelandiji, so bila kratka, zanimiva, pisec je bil brez dlake na jeziku, predvsem pa so več kot izvrstno izrabili prisotnost Sebastiana Kawe.
Sebastjan Kawa v akciji v Slovenj Gradcu
Najuspešnejši pilot vseh časov, ki bi lahko zaigral skromno vzvišenost, ostaja potrpežljivi ambasador svojega športa. Jadralci, ki zberejo dovolj volje za poslušanje audio pogovora, bodo zvedeli veliko zanimivega.
Zanimiv je njegov opis vremenskih razmer na Novi Zelandiji, tudi nov predlog prehoda štartne črte, ki onemogoča »reparjenje«, predvsem pa je preprost in razumljiv. Če ga bodo vpeljali, se bo na tekmovanjih marsikaj spremenilo, gre pa za natančno odpiranje štartne linije v časovnih presledkih, denimo, ob 12.00, 12.15, 12.30 itd. Če bo nekdo štartal ob 12:10, mu bodo beležili štart ob 12:00, torej bo skoraj brezpredmetno slediti nekomu, ki naj bi iskal dviganja in mu zato pustiti nekaj minut prednosti, da bi ga na koncu prehiteli zaradi začetnega kasnejšega prehoda linije. Zanimivo je razmišljanje, kako vzgojiti mlade pilote. Zanje predlaga čim več tekmovanj, predvsem pa meni, da bi jim bilo treba v tem uvajalnem obdobju odvzeti možnost uporabe flarma. Tako bi bili odvisni samo od svojih odločitev. Poljaki se teh prijemov že držijo. V tem duhu igra AK Celje z drugimi slovenskimi klubi partijo šaha, v kateri imajo bele figure. To pomeni samo to, da so celjski jadralci dojeli bistvo prej kot konkurenca, v kolikor se, poleg njih, sploh še kdo trudi, da bi v svojih klubih postavil na noge mlade tekmovalce. A to so le utrinki iz več kot uro dolgega pogovora s Kawo.
Novozelandski oblaki se selijo na severno poloblo
Med zapisi, ki so drugačni, je tudi naslednji, ki je nastal v začetku decembra, zapisal pa ga je Jim Crowhurst. Jadralec pripoveduje, da tekmovanje in letenje po začrtani poti ni zmeraj s soncem obsijano početje. Še nekdo, ki zna poleg Adama nekaj napisat o svojih občutkih pri tekmovalnem letenju in ta šport osmišlja.
Njegov zapis na FB: »Blue again. Another AAT task. I hate both. Glad I didn’t buy a lottery ticket today. My Oudie crashed on take off and reverted to the A task upon reboot. So I completely screwed up where I was going to go in each sector. Discovered the error at the second turn point … Drilled by massive sink from 7000ft to the ground 3 times, taking weak climbs to avoid putting it in a field. One climb was so weak I swear I was over a farm for 3 days. Topped off with a crappy into wind final glide that they insist on making us do and floating over the fence at 60 knots. Not a pleasant day. Adam Woolley gave me one of his new sponsors shirts to fly in. I threw it back at him after I landed. It doesn’t work. Lots of refection as to why I do this ridiculous sport. On the plus side, the family arrive tomorrow. ?And supposedly there will be some clouds.”
Fotografija z letališča Taupo, gallery 2019, uporabna simbolika za marsikaj
Med jadralnimi piloti, ki mimogrede letijo na velikih Boeingih 747, ki redno prebira Opensoaring in tudi sodeluje pri oblikovanju vsebin, je Karel Čeč. Nazadnje je napisal tole: »Dva člana ALC – ja v cockpitu “The Queen of the skies “!
Karel in Urban v 747
Na današnji dan pred 50 leti je prvič vzletel 747 in spremenil potovalne navade človeštva!« Njegov sopilot Urban Sajovic najbrž obžaluje, da ni jadralec, saj bi potem imela neskončno temo za pogovor. Urban zatrjuje, da bo jadralno šolanje opravil še letos.
Nasmeh v pilotski kabini orjaka pove vse
Jože Suhadolc in Matjaž Slana ob obisku v AMS
Nekdo od jadralcev se je zaustavil ob zapisu na Sierra 5
v katerem piše, kako bo slovenski zračni prostor postal super nadzorovan, morda celo bolj, kot je potrebno in bi si to želel sam Big Brother.
»To me ne moti, če se bo res povečala varnost. Stvar je preprosta in če bi ali ko bodo postavljali to mrežo, bi lahko še na vsaki lokaciji dodali sprejemnik za signal flarm. Z njim bi lahko videli vsa jadralna letala z delujočim flarmom. Tako bi rešili vse zadrege jadralnega letenja in sploh ne bi rabili radarskih odzivnikov.« Ja, takih, ki načenjajo zdravje in rabijo neznansko veliko energije itd.
Dobronamerna pripomba. A v naši državi delujejo stvari drugače, ko gre za drobiž. Takrat zadeve niso zanimive, poleg tega pa jadralci tako ali tako samo težijo. Seveda, saj so uporabniki zračnega prostora in tudi zanje velja zakon o prenosu energije povsem enako kot za velika letala. Marca se bodo v Celju znova zbrali jadralci in upamo lahko, da se ne bodo ukvarjali samo s povsem obrobnimi zadevami in da bo našla pot na svetlo tudi kakšna kritična misel za jadralsko bolj življenjske rešitve, ki so zanimive največ šest mesecev v letu. Predstavljeni sistem so na JACZP oziroma ustreznem ministrstvu načrtovali že leta 2017. Torej se o tej veliki črpalki denarja iz EU ve že dolgo, a javnost je bila obveščena šele zdaj. Na rahlo se nam zdi, zakaj.
Jadralno letenje, a ne kot trn v očesu. Foto nfitmakeup
