Karte so se znova premešale

(OPENSOARING, 16. julija 2019, besedilo in fotografije Niko Slana in J.Verdev)

S kančkom pozabe bi lahko dejali, da tako zanimivega tekmovanja za državno prvenstvo v jadralnem letenju že dolgo ni bilo, saj je vse na svojem mestu, predvsem vreme. Seveda je odvisno, koga bi vprašal. Denimo, prvi dan, ko sem lahko vreme opazovali s prve roke, torej z drugega sedeža DD, je bil Vojko Starović navdušen, razen nekaj zadnjih minut leta, ko ga je tik pred letališčem »sleklo«, sicer pa je s svojo jadralsko intuicijo izbiral mlada in močna dviganja, ki so vselej najboljša. Ko sem njegovega neposrednega konkurenta, prav tako v DD (Matija Žnidarišč in Nina Lokovšek) vprašal na zemlji, kako je bilo, sta oba zmajevala z glavo: »Zanič, niti enega dviganja, ki bi bilo kaj vredno. Dva metra je potegnilo bolj redko.«

In najbrž bi bili odgovori četrti dan tekmovanja, prav tako različni. Postojnski jadralec Boštjan Boltežar, ki je zmagal kar dva dneva zapored in je tokrat pristal zunaj letališča, bi ocenjeval vreme s svojim merilom. Janez Stariha, ki se mu je na štartu pridružil Janko Leskovšek, najstarejši nekdanji član AK Ljubljana, ki ima dva meseca manj kot devetdeset, ob uspešnih nastopih Starihe kar žari. Stariha ga ni razočaral, Janko pa si je prav zaradi klubskega prijatelja in ljubezni do jadralnega letanja, vzel dopust in se za nekaj  dni nastanil v enem od bližnjih zdravilišč.

Ja, več jadralcev si je vzelo dopust prav za državno prvenstvo, denimo, Daniel Kotnik – SG  in Srečko Strničnik, ki letita z DG500, okoli njiju pa se pred vzletom vselej nabere manjša množica navijačev (beri družinskih članov). Podpohorca  Martina Grošlja podpira dobršen del soseske, kjer živi, Nada in Pepi Fošnarič sta mu na FB zapisala, prvi dan tekmovanja, ko je pristal na drugem mestu, ali se ni mogel malo bolj potruditi, saj tistih 48 točk do zmagovalca  ne more biti kakšna prav velika stvar.

No, in prav tu je srž, saj bodo v izenačeni konkurenci, tako kot je v odprtem razredu, odločale majhne razlike. Tretji tekmovalni dan je Jože Verdev razložil svoj zaostanek za zmagovalcem tega dne: »V zadnjem cilindru mi je ostalo še nekaj časa in zapeljal sem se v črnino, ki pa je dala vse kaj drugega, kot dobro dviganje. Pa sem mislil, da se bom peljal samo naravnost. Verjetno sem zamudil nekaj minut. Pač narobe ocena,« je povedal član Šaleškega aerokluba, ki ga kmalu čakajo kvalifikacije za SGP v Livnem.

Skratka, Martin Grošelj bo svojima sosedoma najbrž predlagal, da si prideta tekmovanje kakšen dan ogledat v živo. Bolj ko se bo tekmovanje nagibalo h kraju, več bo ob letalih pred vzletom kibicev in bolj jasno bo, kako so letos premešane tekmovalne karte. Če smo pred nekaj leti preštevali množice jadralce, ki so pristajali po poljih, teh težav letos skorajda ni. Nekaj pa vendarle, tako za vzorec, da si ne bi kdo mislil, da je jadralno letenje preprosta zadeva.

Četrti tekmovalni dan so »klubaši« morali do cilja precej po ovinkih, prav nič preprosto, so »dolge fluge« vremensko luknjo lahko spregledali. O tem bo danes in v naslednjih dneh tekla beseda. Gostje, ki bodo vlekli na ušesa, bodo imeli kaj slišati.