(OPENSOARING, 24. aprila 2018)
Najprej se je na ploščadi bovškega letališča pojavil Atko, ki je bil nekoč maskota Pristavčeve restavracije. Ko si pri njem naročil sok, te je vprašal: »Oprostite, ali ima sok, ki ste ga naročili, ime?« Za njim sta se z motornim letalom pripeljala leška pilota Milan Omejc in Lado Berce, pred njima pa še Andrej Fijavž. Lepa ekipa v lepem sončnem in dobrem termičnem dnevu.
Na robu ploščadi so mladi ajdovski jadralci Ambrož Vrtovec, Črtomir Pavlin in Milan Ota pripravljali svojega ajdovskega Blanika za vzlet. Za ljudi, ki so se gibali po ploščadi – gostujoči piloti, padalci, turisti – so bili skoraj nevidni. Kot mravljice so se sukali okoli svojega letala, nič drugega jih ni zanimalo, že na daleč si lahko začutil njihovo predvzletno nervozo, ki je izražala željo po letenju. Izmenoma so bili vsi trije ves popoldan v zraku in uživali v toplem dnevu sredi zimske pokrajine.
Po zadnjem pristanku Blanika so se predali toploti poznega popoldneva in vtisom z jadranja. Vse so videli v zraku, nekega Duodiscusa, pa enosedežnega DG-ja, pa še jadralne padalce. Težko je bilo razločiti bela letala pred belino zimske pokrajine. Z občudovanjem sem opazoval njihovo neskaljeno veselje po končanem letalskem dnevu.