(OPENSOARING, 9. julija 2019, besedilo Niko Slana, foto: uradna stran EGC Prievidza)
Najbrž je naključje, da potekata evropsko prvenstvo v jadralnem letenju in teniški turnir v Wimbledonu istočasno in še večje naključje je, da dva SLO jadralca Boris Žorž in Aleš Fink istočasno zmajevala z glavama z našo Polono Herzog, ki je v tretjem kolu izgubila dobljeni dvoboj z ameriško najstnico Cori Gauff.
Pač, značilnost športa je, da je vsako filozofiranje, zakaj se je nekaj zgodilo oziroma se ni zgodilo po pričakovanjih tega ali onega nasprotnika, povsem odveč. Zakaj se je Aleš spustil na Borisove miselne valove torej sploh ni pomembno. Sebastian Kawa je dejal, da sta z Lukaszom Grabowskim želela leteti skupaj, a sta se v zraku zgrešila in pač vsak zase letela, kot se spodobi. Problem drugega dne je bil, kar zadeva slovenska jadralca, v kolektivni zavesti, ki se ni udejanila ne enemu in ne drugemu tekmovalcu.
Letalo Jorisa Vainiusa ASW 29 iz Litve
Bistvena zanimivost evropskega prvenstva v jadralnem letenju je za slovenske jadralce, ki spremljajo tekmovanje, da je bilo na jadralnem poligonu v Prievidzi že slovensko državno prvenstvo in da jadralci dokaj dobro poznajo teren, tako da se lahko vživijo v tekmovalne naloge. Jože Verdev se Prievidze dobro spominja. »Natančno vem, kje se je našima jadralcema dogajala nočna mora, tudi sam sem bil na istem mestu v podobnem položaju, kot bi kopiral z indigom. V Prievidzi se mi je pogosto dogajalo, da sem se potil po hribih, ko je bilo boljše vreme po dolini in obratno,« zatrjuje in se takemu razpletu ne čudi. Ja, še najboljše bi letel nekdo, ki s Prievidzo nima nobenih izkušenj. A kaj, ko jih imajo skoraj vsi.
Prievidza je slovaški jadralski center
Jadralca SLO sta se tretji tekmovalni dan ujela in zdaj lahko pričakujemo, da se ne bosta pustila več ujeti samemu sebi v zanke, ki jih nosita s seboj. Športno stvarnost je pač treba sprejeti in morda je znova dober primer Sebastian Kawa, ki se je na svojem FB spomnil daljnega kanadskega popevkarja Paula Anko in njegovo kultno pesmico iz tistega obdobja z naslovom Diana. Poljak leti namreč z Diano 2, ki pa je zagotovo kakšno leto mlajša od Diane Paula Anke. https://youtu.be/Jm0sQBmWnW8
Gerrard G. Dale (VB, AC Lasham) je v uradnem video komentarju uporabil celotno gestikulacijo od rok, dramatičnosti glasu in nastopa pred kamero, da je pričaral hazardne trenutke, ko so se letala srečevala pred neko obračalno točko. »Very nasty moments,« zatrjuje. Ne vem sicer, kaj je gospod Dale želel poudariti. O tem sem se pogovarjal z Gregorjem Petrovičem, ki Gerrarda pozna iz NZ in zatrjuje, da je človek z veliko karizmo v jadralskem svetu, na spodnji oz. zgornji zemeljski polobli. Kakor pogledaš. Sicer pa je Dale drugi dan pristal na 13. mestu, a ker ni podvržen katoliškemu praznoverju, se je tretji tekmovali dan povzpel na 2. mesto.
HR1 Jantar Franeta Franića
Z Gregorjem se sprašujeva, kako to, da na tem, skoraj domačem tekmovanju ni več slovenskih jadralcev. Odgovori na to vprašanje bodo ostali nezapisani, tako kot bodo slovenski jadralci na svoja državna prvenstva še naprej hodili v Mursko Soboto in na Ptuj in občasno še v Lesce, ker je naš jadralski prostor kontaminiran z NOTAM-i SV, s KZPS z izpostavo v Mariboru in z JACZP ter kar podobnimi ustanov, ki se jim tako ali tako ne sanja prav veliko, čemu je šport, da ne naštevam še vsega drugega. S tem naj se ukvarja LZS in ustrezna komisija, če utegne.
Hrvaška ekipa ob odprtju EP
Morda še za konec tega zapisa nekaj besed o podpori jadralnega letenja s strani OKS-ZŠZ. Hrvaške jadralce je njihov nacionalni olimpijski komite financiral 70-odstotno, druga sredstva, ki so jim omogočili udeležbo, so dobili od sponzorjev. Hrvaški jadralci to z največjim veseljem tudi glasno povedo, slovenski pa se z nekaj drobiža, ki ga sicer dobijo, raje ne primerjajo s Hrvati. Vendarle pa drži, da vse našteto s tekmovalno uspešnostjo, ko jadralec preleti štartno črto, nima velike povezave.
