(OPENSOARING, 8. julija 2018,)
Ljubitelji jadralnega letenja smo kot ribiči na morju, ki zvečer razmečejo vrše, zjutraj pa pogledajo, kaj se je ulovilo čez noč. Pred dnevi se je na FB ujela riba z »blagovno« znamko Dejan Filipič (AK Ptuj), lepše rečeno avtorja, ki je naredil video o jutranjem letenju. Na Opensoaringu smo ptujsko akcijo omenili. V čem je lepota videa Jutranje letenje na vitlo, LJPT 23.06.2018, ki ima v izvirniku naslov v angleškem jeziku in je sestavljen iz dveh letov?
Morda za začetek misel fotografa Janeza Pukšiča, sicer mojstra za fotografijo vsebin na krožniku. Nekoč je omenil, da je večina video izdelkov brez repa in glave, brez scenarija, kar pomeni, da je nekdo sestavil delčke v nekem zaporedju, brez zgodbe, vmes pa je obvezno dodal svoj ego odtis. Na videz je lahko všečno, gledalca pa pušča praznega.
Z leve Luka Hojnik, Roman Orešnik, Danilo Korošec in Dejan Filipič
Dejan, ki bi v nekem drugem okolju najbrž uspel kot filmski režiser, a ga je življenje ustoličilo za mesarja in prevoznika, ima izjemen občutek za dogajanje in na svoj oder ne tlači vse, kar se je ta dan zgodilo, od A do Ž, ne išče cenenih prijemov, da bi pritegnil gledalca. Dovolj sta mu dva leta v katerih prikaže skrivnostni prehod noči v dan, skoraj nevidni premiki kazalca na višinomeru ob vzletu in nitka na kabini, ki poplesuje po jutranjem obzorju, povedo veliko. Ni ga premagal ego in ni samega sebe postavil niti na stranski oder, kot je to rad naredil svetovno znani režiser Orson Welles in se tako podpisoval s svojo podobo. V Jutranjem letu na vitlo ni utrujal s portreti pilotov, z zgodnjim odpiranjem hangarja, signalnimi zastavami pred vzletom itd. Preprosto se je s kamero dvignil pod nebo, naredil nekaj zavojev, pogled kamere občuduje dramatičnost jutranje narave in demonov, ki se bodo vsak trenutek poskrili in počakali na naslednjo noč. In nakaže pristanek. Dovolj za doživetje jadralnega leta in dovolj, da si ljubitelj jadranja video pogleda večkrat. Pri tem morda celo pomisli, da se lahko jadralni dan začne drugače.
