(OPENSOARING, 17. maja 2018)
Z odprtjem kotička namenjenega Juriju (Georgu) Kraigherju 1891-1984, pilotu, ki je letel v obeh svetovnih vojnah, so v Muzeju vojaške zgodovine v Pivki odgrnili še eno življenjsko zgodbo uspešnih Slovencev. Jurija, ki je bil vse do konca življenja zaveden Slovenec, je v razgibanem življenju od gimnazijskih let v Ljubljani pa do nedokončanega študija tehnike na Dunaju, vključitve v avstro-ogrsko letalsko enoto in pobega z letalom k Italijanom, da bi se pridružil Srbom ali Rusom, kasnejšega delovanja v letalski družbi PAN AM in svoje vloge v drugi vojni, kjer je v Drvarju doživel lov na Tita, spremljala zanimiva zgodba, ki je povezana z Aeroklubom Postojna. V šestdesetih letih, ko se je želel iz ZDA preseliti v Slovenijo, je naletel na mnoge ovire in tako je ostala neuresničena njegova namera, da bi po smrti svoje premoženje zapustil postojnskemu klubu. Seveda si je želel, da bi klub v zameno nosil njegovo ime. A o tem dogajanju vemo bolj malo.
Jurij Kraigher pri Titu kmalu po vojni (Muzej vojaške zgodovine Pivka)
O njegovem delovanju je še marsikaj neraziskanega. Poznavalci menijo, da v Sloveniji ni uspel tudi zato, ker takratni njegovi slovenski sogovorniki morda niti niso vedeli, kdo je v resnici Jurij, drugi so prepričani, da so ga onemogočili tedanji politiki enakega priimka, ki so bili z njim celo v sorodu. Za svoje medvojno delovanje je prejel visoka vojaška odlikovanja v ZDA, med drugim tudi izjemno cenjeno Srebrno zvezdo, medaljo za pogum.
Kraigherjevi sorodniki, v sredini je Bojan Rode
Zanimivo je, da je eden od potomcev Jurija Kraigherja, ki je bil v ZDA znana osebnost, tudi športni pilot in jadralec Bojan Rode, nekoč član AK Ljubljana, ki nam je zaupal, da je Jurij svoje premoženje na koncu zapustil slovenskim sorodnikom, vsem v enakem deležu. Živel je po zanimivih načelih, do konca je bil samski, izogibal se je kadilcem, užival je hrano brez sladkorja, česna in čebule, vera v njegovem življenju ni imela mesta, v svoji bližini ni dovolil, da bi govorili nemško ali italijansko, konjem na svojem posestvu je dajal slovenska imena. Skratka, kotiček Jurija Kraigherja v Muzeju vojaške zgodovine si je treba ogledati. Predavanje in predstavitev je pripravil prof. Vinko Avsenak.
