(OPENSOARING, 12. julija 2019)
Z vedrino Marjana Jančiča se je Mirek dobro ujel
Kako živi jadralski potepuh? Če bi to vprašanje zastavili Poljaku Mireku (Miroslawu) Lewandowskemu, ki se podi po evropskih športnih letališčih z znamenito Foko 4, bi najbrž dobili dokaj pričakovan odgovor. Gospod srednjih let, ki je zadnjih nekaj dni pred začetkom državnega prvenstva preživel na športnem letališču v Postojni, je zaljubljen v jadralno letenje in kolesarstvo, vse drugo pa zanj ni pomembno. Na sebi ima kratke športne hlače, raztegnjeno majico in tenko polivinilasto bundo za dež. V majhnem dostavnem avtomobilu, s katerim vleče naokoli Foko 4, prav tisto s katero je Wroblewski zmagal na svetovnem prvenstvu leta 1965 v South Cerneyju (VB), ima skoraj vse, kar potrebuje – kolesarsko in jadralsko delavnico, streho nad glavo in zabojček češkega piva. Več najbrž sploh ne potrebuje. In seveda nekaj denarja, ki ga zasluži med mrtvo sezono. Takrat za svoje leseno letalo najde streho, sam pa se preseli v Veliko Britanijo, kjer vrti volan kakšnega velikega kamiona. Tako je bilo, dokler je bila Velika Britanija v EU, kako bo poslej, pa samo ugiba.
POTK v Jičinu Jiri in Mirek v Kmotru
V petek (12.07.2019), pa čeprav ga je med pristankom ujela ploha, je bil nad svojim dveurnim jadralskim izletom navdušen. Ker sta klubski letali bili že v Murski Soboti na prizorišču DP, je svojo leseno lepotico pred dežjem umaknil pod streho. Vodo s kril je odstranjeval kar z brisalcem, ki ga je snel s svojega avtomobila. A zaustavil se je ob trupu letala. Zmajeval je z glavo, saj je bila barva že precej razpokana.
»To zimo se bom moral znova posvetiti letalu,« zatrjuje, a je že sedaj prepričan, da bo do prihodnjega srečanja POTK (češko združenje ljubiteljev starodobnikov) letalo znova nared. Mora biti, kako bi sicer preživel koledarsko leto. Letos je bil na srečanju POTK v Jičinu in pred tremi leti v Plasyju na Češkem.
Pristanek Foke4 med ploho v Postojni
Kam pa po Postojni?
»Ne vem še,« in odgovoril, da ga vleče v Novo mesto. Ko smo mu razložili položaj jadralnega letenja po klubih, se je odločil, da bo najprej potipal v AK Lesce, za tem bo stopil na zavoro še v Levcu pri Celju.
»Koliko pa v teh dveh klubih zaračunajo minuto vleka,« ga je zanimalo. Letalcem v Postojni se ni sanjalo o cenah v drugih klubih.
»Ne vem, če bom zdržal s financami do Sinja, kjer bo 1. avgusta prijateljsko srečanje pilotov starodobnikov. Zamahnil je z roko in dejal, da bo že nekako. V Sinju je že bil, bilo mu je všeč, zapomnil si je Franića, ki je z njegovim letalom preživel pod oblaki tri ure.
»Jaz pa sem stal na tleh in gledal v zrak,« se je smejal. Mirek svojo Foko 4 rad posodi jadralskim prijateljem, morda celo s prevelikim zaupanjem.
