(OPENSOARING, 9. januarja 2018)
Pisanje dnevnika, čeprav je omejen na nekaj vrstic, je obveznost, ki me tudi obremenjuje. Razmišljati moram, kaj bi lahko bilo zanimivo, ampak ko si enkrat vprežen v klubsko dejavnost, se vse zdi samoumevno in zato se s težavo pripravim do razmišljanja, kaj bi lahko bilo za slovenske jadralce zanimivo. Včasih kakšno stvar namignem uredniku Opensoaringa, ki je itak takoj poln navdušenja, meni pa se zdi zadeva po svoje odklop in daleč od tega, da bi bil nad vsem, kar vidim, navdušen.
Avtomobili pripeti za prikolice v pričakovanju morebitnih pristankov zunaj letališča
Tako so se najini pogledi, denimo, razhajali, ko sem mu prek googlove klepetalnice razlagal o tekmi na našem letališču AGC. Ti Novozelandci jemljejo tekme zelo lagodno, skoraj bi lahko rekel, prek prsta in komaj kaj jih vznemiri. Vsi so bolj »relax«, jaz temu rečem organizirani kaos. Naj zapišem nekaj o organizaciji z dvema primeroma. Med tekmovanjem ne prekinejo klubskega letenja, je pa res, da je tega manj, ker gre večja pozornost tekmovanju. Preden gredo tekmovalci v zrak, za svoje avtomobile pripnejo vozove, ključe avtomobilov pa obesijo na vidno mesto, oziroma na dolgo desko s kavlji, pod tekmovalno oznako svojega letala. Če pristanejo zunaj letališča to sporočijo in nekdo gre ponje. Kdo? Ne vem, nekdo pač! Tekmovalci nimajo svojih pomočnikov, zgleda, da se organizator tekme pobriga, da dobi voznika, ki sede v avto in se odpelje po nasedlega jadralca.
Deska s ključi
»Ja, to pa je ja super,« mi je odpisal urednik in dodal, da v AK Ljubljana nikoli ni bilo vprašanje pomočnikov, če je kdo ostal zunaj, so samoumevno šli ponj. Meni se zdi malce nenavadno, da gre nekdo na tekmovanje brez pomočnika, tak pristop k tekmovanju je podpiranje lenobe tekmovalcev, ki so pogosto polni svojega ega. A tudi tako je možno izpeljati dirko.
Pred vzletom…
Ko sem pisal o letenju nad klifi, nisem zapisal vsega. Letenje je odvisno od jakosti vetra. Manj kot 15 vozlov je premalo za vzlet, če piha več kot 30 vozlov pa je že preveč. Vzletna površina, ki ni označena, tudi ni tako zelo kratka, kot je bilo mogoče dojeti iz zapisanega. Dolga je vsaj 650 m, to pa je za jadralno letenje in vitlo dovolj.
Gregor v ASK 21
Zvečer se navadno spravim k računalniku. Nov svetovni rekord Oscarja Goudriaana iz Južne Afrike v trikotniku 1250 km in s hitrostjo prek 160 km/h me je navdušil. Prav privoščim firmi Jonkers, da so tako uspešni, da ne bi kdo mislil, da lahko dobro jadralno letalo naredijo samo Nemci. Upam, da se bodo nekega dne lotili še izdelave vrhunskega dvoseda. Nekje sem ujel podatek, da so Nemci doslej prodali že 250 Arcusov. Verjetno bo Arcus presegel številko zgrajenih DuoDiscusov.
