(OPENSOARING, 2. Januarja 2018, piše in fotografira G. Petrovič)
Zdaj sem v Auckland gliding Clubu že skoraj tri tedne, ne smem pomisliti, kako neznansko hitro teče čas. Še dvakrat se bom obrnil, pa bom že moral domov. Žal mi je samo, da se česa takega nisem lotil že v mlajših letih. No, doživel sem tudi novoletno druženje v klubu. V primerjavi s slovensko veselico je bilo praznovanje mirno in brez posebnost. Skorajda ne morem o njem povedati nič posebnega, nismo se ga natreskali in bili hrupni itd.
V novem okolju se počutim iz dneva v dan bolje in znova se je potrdilo, da se jadralci povsod po svetu, kjer se srečamo, dobro ujamemo. Kot prijatelji od Bajage. Zame je glavna faca Simon Gault, jadralec, ki ima v klubu Arcusa M in je povsem običajen človek, nič posebnega, čeprav bi lahko bil. Simon je za Novozelandce kot Jamie Oliver, kuhar s karizmo. V središču Aucklandu ima veliko in uveljavljeno restavracijo. Previdno sem se pozanimal, kakšne so cene, dobil sem vtis, da so v Ljubljani marsikje precej višje. Doslej mi še ni uspelo priti do njega, a sem si zadal nalogo, da v njegovi Žirafi, kot se imenuje lokal, kjer se počutiš kot doma – to je njegovo vodilo – popijem kavo in kaj pojem. Potem bom povedal kaj več o cenah. Tudi z metuljčkom mi ne bo treba vstopiti, saj so ljudje tukaj zelo sproščeni.
Letališče AGC iz zraka
Tako sproščeno je na NZ marsikaj, tudi vitla, ki jo uporabljajo v Aucklandu. Moja prva asociacija je bila, da je nastopala v filmu o Mad Maxu, potem pa me je podoba te priprave začela vleči h kombajnu, pomislil sem na starinsko parno mlatilnico za žito, kot so jo uporabljali na Goričkem, celo na zapuščeno smučarsko vlečnico sredi poletja, ki jih v Sloveniji ne manjka, sem pomislil. A na Novi Zelandiji je pomembno, da stvar deluje, z zunanjo podobo se ne obremenjujejo.
»Celo to vitlo so mi zaupali, prešolali so me za vleko. Ves dan me je eden od domačih vitlistov nadzoroval, na koncu je dejal, da nima besed in da mi povsem zaupa. To pa je že pohvala, seveda sem bil vesel, da me je tako ocenil.«
Zanimivo je še, da je v tem klubu začel s štirinajstimi leti spoznavati jadralno letenje svetovno znani John Coutts, ki je bil letos v Namibiji učitelj Borutu Mlakarju in Vitu Strassbergerju. Sem pričakoval, da bosta kaj napisala o svojem šolanju z vrhunskim pilotom.
