(OPENSOARING, 31. decembra 2017)
Zadnji dan pred novim letom 2018 sem pet ur preživel v zraku, domačini so mi dali na voljo jadralno letalo Discus 2b. Zelo fajn je za letet, le zavore niso najbolj učinkovite. Ja, drugače pa je super zadevca. V Aucklandu smo omejeni z višino 3500 čevljev in velike zverine letijo čez nas, morda so višje samo kakšnih 300 m. Letel sem samo na območju našega letališča, vse do roba kontroliranega zračnega prostora mednarodnega letališča.
https://www.onlinecontest.org/olc-2.0/gliding/flightinfo.html?dsId=6204266
Jadralci z našega letališča so delali prelete v trikotniku 500 km. Discus 2b ima Črtov inštrument LX 7007C, samo dvomim, da ga zna kdo v klubu uporabljati. Sploh imajo člani do klubskih letal slab odnos, saj jih po letenju niti ne očistijo. S francoskim kolegom, ki prav tako uči čez sezono v klubu, se trudiva, da bi jih navadila, pa nisva posebno uspešna. Nič se jih ne prime. Sicer pa je kolega, ki je samo letos na Novi Zelandiji naletel prek sto ur, pristal zunaj. Leti zelo dobro, malo pretirava in pravi, da bi se rad uvrstil v francosko mladinsko reprezentanco za SP, ki bo leta 2019 v Szegedu. S takšnim letenjem postaneš sčasoma dober. Proti tako zavzetim jadralcem je težko tekmovati.
Priprave na silvestrovo
Do novega leta imamo še nekaj ur časa. Bom videl kako praznujejo tukaj v Aucklandu, mestu ki je zraslo nad vulkanom. Sicer pa vsem slovenskim jadralcem želim v novem letu 2018 veliko veselja z jadranjem in tudi sicer.
