Grdi raček se je spremenil v lepotico – Čavko

(OPENSOARING, 14. januarja 2020, besedilo Boris Kožuh, fotografije Niko Slana)

Zagotovo poznate Andersenovo pravljico Grdi raček. Toda ali ste vedeli, da ta pravljica ni kar tako, temveč je resnična? Kdaj in kje pa naj bi se zgodila, nejeverno vprašate. Zgodila se je prav zdaj – v novoletnem času. In kje, boste še hoteli vedeti. Zgodba o grdem račku se je začela na Ptuju. Triinpetdeset let je raček čakal v samoti, pod streho ptujskega hangarja. Družbo so mu delali mišji rodovi in raček jim je dajal varno zavetje. Pozneje je miši zamenjalo ptičje gnezdo in celo jajce smo našli v njegovi notranjosti. Pozabljeni raček je tako zbiral prah in vso mišje-ptičjo nesnago. Končno ga je zagledal neki pilot (po imenu Nikolaj) in pomislil: »Tole moram povedati naprej!«. Seme je padlo na rodovitna tla in odpravili smo se na Ptuj. Račka so sneli s podstrešja. Ko so na travniku ob hangarju pometali prah s kril, se je večina umaknila na varno. Iz oblaka prahu se je na koncu pokazalo letalo.

Tako je raček je dobil novo družino. Po novem letu smo se z račkom iz Ptuja odpravil na dolgo pot – do Kutne Hore na Češkem. Tam se je izkazalo, da raček sploh ni grd. V manj kot tednu se je spremenil v prikupno Čavko. Nikolaja je predvsem zanimalo, kaj bo iz tega, Klemen je itak nor na vse, kar so izdelali v Letovu, Boris pa je najprej pomislil, da bi se usedel vanjo in bi se pustil potegniti v zrak z avtomobilom. To je dalo zadosti zagonske energije, denimo, neverjetnostni pogon, kot bi dejal Douglas Adams v Štoparskem vodniku. Fiziki se motijo s trditvijo, da energije ne moreš ustvariti iz niča. Lahko jo. Pred pol leta nismo niti pomislili o Čavki, sedaj pa se prekipevajoča energija preliva čez vse robove.

Letalo smo odpeljali k našemu učitelju Jiřiju Leníku na Češko. Tam je v mestu Kutna Hora tovarna jadralnih letal HpH, znana so njihova letala Shark. Jaroslav Potmjěšil, lastnik tovarne, je pred nekaj leti ponudil Jiřiju veliko delavnico, da lahko v njej dela, kar ga najbolj veseli: gradi in obnavlja lesena jadralna letala. Delavnica ni prava beseda – to je hala, dolga več kot trideset metrov in široka skoraj dvajset. V njej Jiři obnavlja mojo Olimpijo 2b in češki Orlik. Poleg tega stojijo tam še olimpijina prikolica, že obnovljena krila našega Tandem Tutorja, trije Orliki, ki še čakajo na obnovo in še nekaj kril in trupov. V sosednji stavbi je še manjša delavnica, ki večinoma služi kot lakirnica.

V njej smo začeli z drugim semestrom naše šole obnove lesenih jadralnih letal. Učitelj je svetovno znani graditelj Jiři, učenci smo tokrat bili trije: Niko, Klemen in Boris. Odpravili smo se brez predstave, kaj nas čaka. Ves teden smo trdo delali od jutra do večera. V mesto smo hodili samo na kosilo in večerjo. V petih dneh smo z Čavke sneli platno in staro barvo.  Pod njo se je pokazal čudež. Bili smo kot nekdo, ki je našel zanemarjeno in pozabljeno Stradivarijevo violino. Lesena oplata, še zlasti na spodnji površini krila, je bila kot na novi violini. Kaj takšnega se zgodi enkrat na sto let v celem vesolju!

Jiři, ki je že videl skoraj vse na svetu, se ni mogel načuditi temu, kar se je prikazalo. Izdelava v ljubljanskem Letovu ga je navdušila. Ko je to videl, je tudi njega prijel amok. Moral bi nam pokazati, kako se kaj dela in nato samo občasno nadzorovati potek del. Pustil je vse svoje ostalo delo in se nam pridružil, kot da bi tudi on bil učenec nekega nadučitelja. Vse kovinske dele letala sta Jiři in Klemen snela in jih bodo v strokovni delavnici obnovili. Utrujeni, a vendar srečni in zadovoljni, smo se odpravili domov. Čez mesec dni gremo ponovno na nadaljevanje šole in obnove Čavke, ki je pripravljena za naslednjo etapo. Prebrusiti moramo rebra na krilih in na repu, nato pa z lepilnim lakom pripraviti površine, kjer pride platno. Po montaži kovinskih delov v notranjosti bomo krila in krmila preoblekli z novim platnom. Ker smo se oblačenja s platnom že naučili v prejšnjem semestru, bomo to lahko opravili sami, ob nadzoru Jiřija.

Kot kaže, bo Čavka ostala v nekoliko potemnjeni naravni barvi lesa. Za primerjavo je tukaj fotografija češkega letala Krajanek, na katerem smo opravili rekordne vleke z avtomobilom. Ta je lakiran z brezbarvnim lakom. Toda pozor! Krajanek je bil izdelan na novo. Čavka ne bo tako idealno barvno enotna kot Krajanek, saj ima nekaj starih zaplat in tudi nekaj novih. Kot jadralski veteran jih bo s ponosom kazala, saj je naučila jadrati stotnijo ptujskih učencev inpreživela njihove začetniške napake.

Niko si je za našo skupino izmislil ime »Brambory team«. Brambory je po češko krompir. Mogoče se nas bo usmilil in na koncu soglašal z imenom Čavka team. Brambory team je odprt in radi sprejmemo v naše vrste še koga, ki bi hotel sodelovati v obnovi. Ljubitelji starodobnikov združite se – zborno mesto je v lakirnici pri Čavki, oziroma slovenski Kavki.