BP – letos je glavni cilj QSGP Livno 2019

(OPENSOARING, 19. Januarja 2019, pripravil Niko Slana, foto: Boštjan Pristavec)

Vzgibi za nastanek nekega zapisa so lahko različni. Tokrat je bil vzrok podatek o številu letov nemškega jadralca W. Grosskinskyja prek 1000 km. Slovenske jadralce bolj zanima, koliko kapitalnih letov prek 1000 km je opravil Boštjan Pristavec, ki je kot prvi Slovenec leta 1996 preletel za jadralce magično razdaljo 1000 kilometrov. V njegovem 1000-kilometrskemu dosjeju ima pomembno mesto še 14-urni let iz leta 2003, ko je z ultra lahkim jadralnim letalom APIS WR premagal 1000-kilometrsko razdaljo. Od leta 1996 do danes ima v knjižici jadralnega letenja vpisanih prek 160 letov s preleteno razdaljo 1000 km ali več.

Torej primerjava z Wilfriedom Grossinskym?

»Ne vem natančno  koliko letov je opravil prek 1000 km. Slučajno sem preštel svoje lete s Klausom Seemanom (106). Nisem si mislil, da jih je bilo toliko. Sicer pa je Wilfried samo v Nemčiji opravil prek sto «tisočakov«. Je poznavalec industrijske termike, svoje lete podaljšuje tako, da do teme izkorišča termiko nad hladilnimi stolpi termoelektrarn. Sicer pa že nekaj let sponzorira nemško mladinsko reprezentanco. Fante, ki so v reprezentanci, povabi v skupini po tri, denimo, v Namibijo, dva prisedeta v dvosede, eden pa ima na voljo Ventusa 3M. Gre za pilote z nekaj sto urami letenja, ki v svojih klubih letijo letala klubskega razreda in lahko si predstavljamo, kaj zanje pomeni  letenje v super vremenu in z izvrstnimi letali. En dan letijo v dvosedu, z njim ali s kom drugim, tretji pa dobi enoseda. In tako se izmenjujejo.«

Kako je bilo letos v Namibiji?

»Vreme je bilo ves čas za letet. Kakšnih sedemdeset odstotkov vremena je bilo podobnega – na področju Bitterwasserja ni bilo oblakov, tako da se je bilo treba najprej prebiti od 170 do 190 km iz tega območja proti vzhodu, proti Gobbabisu. Od tam naprej je bilo pogosto zelo dobro vreme, z visokimi bazami, višjimi kot v minulih letih. Najprej smo se borili, da smo prileteli do oblakov, sledilo je divjanje po kumulusnih cestah, zvečer pa znova dolgi leti brez vrtenja do matičnega letališča. Na zadnjih oblakih se je bilo treba vzpeti čim višje in nato od 140 do 180 km z drsnim letom naravnost, upajoč, da se spotoma ujame še kakšno dviganje. Vreme ni bilo tako, da bi napovedal disciplino. Trudil sem se, da bi na koncu izvlekel čim večji trikotnik, a je bilo vse naključno, leti so bili pretežno nenapovedani. Nekaj dni je bilo takih, da se je vreme razvilo do neviht in ploh, pod njimi pa smo opazovali izjemno močan prašni veter. Znova se je dokazalo, da je letenje v Namibiji lahko razmeroma prijazno, ko pa se pojavijo nevihte, je precej zoprno. Tisti dan, ko sem odhajal, se je zgodil zunajletališki pristanek. Možakar je imel precej rezerve v višini, a ko začne požirat zaradi bližnje nevihte, postane nevarno. Njegov kolega, ki je bil višji in je prišel do letališča, nam je povedal, da mu je šlo navzdol tudi 12 m/s. Pristanek se je dogajal kakšen kilometer od letališča, ne poznam drugih podrobnosti, vem, da jo je pilot odnesel brez poškodb. 400 m rezerve in dvajset kilometrov od letališča je na videz dovolj, a je lahko tudi premalo. Vendar moraš na takšen izid biti pripravljen, kajti sicer si prepuščen naključju.«

Tudi v Avstraliji je bilo nekaj dobrega vremena?

»Ja, sem videl, da je Makoto  Ichikawa z LS 8 naredil trikotnik 1000 km (razdalja med tremi točkami pa celo 1148km). Za super vreme so bili jadralci dobro pripravljeni in so vreme izkoristili.«  

Na OLC smo lahko videli, da je letela tudi Tanja?

»Ja, Tanja je prav tako prišla v Bitterwasser in naredila sva dva leta, vendar je bila za naprej napovedana suha termika in sva se raje odločila za turizem – po tleh.«

Zdaj kar redno prihajajo v Namibijo tudi drugi naši jadralci.

»Govoril sem z Urošem Krašovicem, bil je en teden. Bila sta še Borut Mlakar in Tone Čerin, na začetku sezone je bil tudi Vito Strasberger, za druge pa ne vem. Všeč mi je, da je letenje v Namibiji postalo zanimivo še za druge slovenske jadralce.«

Prijavil si se za Pokal Pribina.

»Sem se, ja, a ne vem, kako bo. Ko se letalo vrne v Slovenijo, moramo opraviti 3000-urni pregled. Sicer pa bom spomladi skušal narediti kakšen dober let tudi v Sloveniji. V hribih v Avstriji bo veliko snega, morda bo to pripomoglo k ugodnejšemu jadralskemu vremenu. Doma želim izpeljati napovedan FAI trikotnik 1000 km. Ja, to zgleda veliko. Sam primerjam namibijskih 1000 km s slovenskim trikotnikom 300 km. Po mojih merilih.«

Sledilo bo še evropsko prvenstvo.

»Poleg Pokala Pribine bom skušal ujeti še LX pokal v Szatymazu in kvalifikacijsko tekmovanje za GP v Livnu. Pričakujem, da bo tam kar gneča, kajti tam bo letos edino kvalifikacijsko tekmovanje. Vsa druga bodo prihodnje leto. Očitno so se odločili, da bo ta ciklus tekmovanj razpet na dve leti. V Sloveniji je nekaj ustreznih letal in najbrž bo v Livnu več slovenskih jadralcev. Luka Žnidaršič bo verjetno preizkusil novega Ventusa 3, najbrž bo kandidiral za nastop Jože Verdev z JS1, tu so še Celjani. Fino je, ker bo samo devet dni dolga tekma in ne bo treba porabiti veliko dni dopusta, pa še kakšne posebne gneče ne bo, saj tekmovanja za veliko nagrado GP sprejmejonajveč dvajset letal. Klasična tekmovanja, z več kot stotimi letali, me več ne privlačijo.«

Kako je z mladimi tekmovalci v Lescah?

»Ja, seveda jih je nekaj, ki želijo na tekme. Treba jih je ravno prav spodbujat in hkrati zavirat. Saj vemo kako je s tem, hitro lahko pride do položaja, ko želijo zajemati z veliko žlico, ki je ne morejo več dvigniti. Menim, da je v AK ALC trend vzpona. Mladi jadralci so zelo dejavni trenutno so aktivni v klubski delavnici z namenom,da bodo letala spomladi vzorno pripravljena. Čutim pozitivno energijo.«

Obeta se sprememba pravil za letala klubskega razreda.

»Spremenili so faktorje za letala, tako da Std. Cirrusi in podobna letala nimajo več toliko prednosti, kot doslej. Po faktorjih so letala precej izenačena, celo  DG 300 bo imel s to novostjo več konkurenčnih možnosti. Zdi se mi, da so s to spremembo naredili pravi pretres, predvsem med lastniki letal. Morda bo evropsko prvenstvo v Prievidzi prav zaradi tega zelo zanimivo. Vem, da bo na EP nastopil Boris Žorž in tudi Aleš Fink si želi tega nastopa. Če bosta na štartu oba, bo to zagotovo dobro vplivalo na razpoloženje.«