(OPENSOARING, 5. marca 2018)
Vselej, ko v tujih medijih zasledimo kaj zanimivega o slovenskem letalstvu, se razveselimo. Nedavno je Aerokurier 12/2017 objavil obširno reportažo o slovenskem letalu TAF3 Flamingo, za katerim stojijo Novogoričan Aleksander Spazzapan – Šandor (A), v inicialkah imena letala pa so skriti še (T)omaž Miletić in (F)ranc dr. Šalamun. Vest o Flamingu v Aerokurierju je v jadralskem Opensoaringu predvsem zato, ker bi, kot zagotavljajo ustvarjalci letala, lahko nekoč postal tudi vlečno letalo v slovenskih aeroklubih. TAF3 Flamingo se je tudi že uspešno preizkusil kot vlečno letalo. Sicer pa, kot zatrjuje dr. Marjan Medič, vlečna kljuka v repu letala sploh ni tako zelo preprosta zadeva.
AEROKURIER O FLAMINGU
Veliki Aerokurier je letalu namenil polnih enajst strani, preizkusni pilot, ki je letalu temeljito otipal utrip, je povedal skoraj vse, kar je treba o letalu vedeti, potrudil pa se je tudi fotograf. Čeprav je imel nekaj drobnih pripomb, je bila končna ocena za Flaminga odlična. Tako nekako, kot so ga že pred časom ocenili piloti, ki so z njim leteli v Lescah. V Aerokurierju so pozornost namenili tudi Francu Orlandu, botru Flaminga, ki je poskrbel za brezhibno aerodinamiko letala. Izpostavili so izvrstne letalne lastnosti, ugotovili so, da je Flamingo pohlevno letalo tudi pri mejnih hitrostih, poleg tega je udoben, krmila so učinkovita, tudi za pilota, ki se z njim sreča prvič. Drugih podatkov o letalu, ki več povedo pilotom, pa tudi ne manjka.
Franco Orlando – boter Flaminga (foto Aerokurier)
Ob zapisu v Aerokurierju smo se o Flamingu pogovarjali z dr. Marjanom Medičem, ki je precej sodeloval pri gradnji letala in ga dobro pozna. Veseli ga, da se je, ob nadaljevanju projekta TAF3 Flamingo zbrala ekipa mladih in navdušenih strokovnjakov, ki s svojim pristopom obetajo letalu prihodnost, kot si jo letalo zasluži.
