(OPENSOARING, 27. oktober 2020, besedilo in fotografije Boris Kožuh)
Za naslednje leto pripravljamo izlet na Poljsko, kjer je kar nekaj letališč, ki omogočajo gravitacijske vzlete. Gravitacijski štarti so bili prvi način vzletanja na začetku razvoja jadralnega letenja. Na dovolj visokem hribu z pravšnjo travnato strmino je treba utrditi »vzletno stezo«. Taka steza je pravzaprav le dva-tri metre širok in okoli 100 metrov dolg asfaltni pas ali pas iz tlakovcev. Za tako stezo najbolje ustreza izraz zaletišče. Videl sem tudi zaletišče kjer je trava pokrita z 2,20 m širokim trakom iz gume (odslužen pas za transport premoga iz odprtega rudnika).
Jadralno letalo stoji na začetku zaletišča. Ko pilot da znak, da je pripravljen, ga nekaj ljudi rahlo potisne po bregu navzdol. Od tod naprej vse naredi gravitacija: jadralno letalo pridobi potrebno hitrost, vzleti in odleti v dolino. Če piha dovolj močan čelni veter, lahko jadralno letalo takoj začne s pobočnim jadranjem. Redkeje je višine dovolj za priključek na termiko. Na nekaterih takšnih terenih se da pristati spet na vrhu hriba in takoj ponovno vzleteti, na drugih pa se pristaja v dolini in jadralno letalo potegnejo spet na vrh s traktorjem ali posebnim vitlom.
Na takšnih pobočjih se izvajajo tudi vzleti s pomočjo gume. Na čeških zletih starodobnikov pogosto organizirajo takšne vzlete. Najpogosteje se tako vzleta kar s trave in je takšno letenje bolj namenjeno letalski zabavi, kot pa poskusom jadranja.
Na gravitacijske štarte bi šli z enim dvosedežnim in enim enosedežnim jadralnim letalom. Izbrali bomo med letali Gobe in Tandem Tutor ter med Čavko in Olimpijo.
Izbrali smo vzletišče aerokluba Jelenia Góra v kraju Jeżów Sudecki. Aeroklub ima dve letališči; eno je na hribu in drugo nekaj kilometrov stran v dolini.
Ta kraj je zibelka proizvodnje jadralnih letal Grunau Baby. Jeżów Sudecki je bil pred drugo svetovno vojno na nemškem ozemlju in se je imenoval Grünau. Ne le, da so tam izdelovali Grunau Baby, še bolj zanimiva je tam Góra Szybowcowa na kateri leži letališče. Jadralnemu letalu se po poljsko reče szybowiec in bi to torej bil Jadralski vrh (hrib). Na tem hribu so možni gravitacijski štarti na tlakovani stezi. Tukaj se vsako leto zberejo lastniki jadralnih letal Grunau Baby. Informacije o tem zletu na začetku vsake sezone najdemo na http://www.potk.info/index.php/cs/akce .
Če jadralno letalo uspe pridobiti višino na pobočju, lahko tudi pristane na vrhu hriba povsem ob vzletni točki. Vsaj tako so rekli domači letalci. Vendar se mi po višini hriba nad dolino zdi, da se to le zelo redko zgodi. Na mapi letališča se vidi, da imajo kar nekaj dovolj dolgih stez za povsem varno pristajanje. Izraz »za povsem varno pristajanje« je celo zavajajoč – zveni kakor opozorilo pred nevarnostjo, a v resnici teren omogoča običajno pristajanje, kot na letališčih v dolini. Na risbi je označenih šest stez, vendar nekatere zaradi naklona lahko služijo le za vzletanje. Seveda nobena od teh stez ni povsem ravna in nobena povsem vodoravna.
Vidi se, da sta v smeri 060-240 dve stezi (št. 2 in št. 3), ki se ujemata tako, da tvorita malodane enotno stezo dolgo 490 m+470 m. Za pristajanje v dolini služi steza številka 6.
Kadar vzgornika ni, pristane jadralno letalo v dolini pod zaletiščem in ga z vitlom potegnejo v zrak, saj je višina vleke zadostna za varen pristanek na vrhu hriba. Pravijo da stoji vitlo na vrhu hriba in potegne jadralno letalo s steze v dolini. Sam si ne predstavljam, kako se da vzleteti, če je vitlo zgoraj, jadralno letalo pa spodaj. Ker pa tako pravijo tamkajšnji letalci, bo že res. Sicer pa bomo to v živo preizkusili.
Mesto Jelenia Góra je približno tako velika kot Maribor. Iz Ljubljane do Jelenie Gore je okroglih 800 km. Lahko izberemo pot čez Ljubelj, Celovec, Linz in Prago. Ta pot je krajša in veliko lepša, a traja dlje saj vodi čez Ture. Na tej poti je najlepši del malo težje najti, zlasti če navadno izbiramo bolj glavne ceste. Osemdeset kilometrov od Celovca v kraju St. Georgen zavijemo levo na cesto 311 proti kraju Trieben. V Triebnu se priključimo na avtocesto proti Linzu. Po poti lahko obiščemo nekaj športnih letališč, največji sta v Čeških Budejovicah in v Taboru. Če želimo potovati hitreje se napotimo čez Šentilj, Gradec in Dunaj in od tam na Prago. Pot je nekoliko daljša a prej pridemo do Prage. Če imamo pripeto prikolico z jadralnim letalom je vsekakor bolje izbrati to pot.
Jeżów Sudecki je kraj z nekaj tisoč prebivalci in je tik ob mestu Jelenia Góra, skoraj kot predmestje. Z Ježowa je do vzletišča le nekaj kilometrov po dobri asfaltni cesti. Na vrhu hriba ob vzletišču je hangar, stavba s prenočišči in celo dobra restavracija.
Najbolje bi bilo združiti dve letalski atrakciji, ki sta na isti poti: iz Ljubljane preko Prage do letališča aerokluba Rana pri mestu Louny, kjer vsako jesen zadnji teden v septembru organizirajo jadranje s starodobniki na bližnjem pobočju. O dogodkih na tem letališču je že nekajkrat pisal Niko Slana na Opensoaringu. Pogosto tam vzletajo tudi s pomočjo gume. Tam bi bilo vredno ostati vsaj en dan, nato pa nadaljevati do Ježova in ostati nekaj dni.
Tudi tukaj izvajajo polete s pomočjo gume. Gravitacijski poleti so veliko preprostejši, saj so ob pilotu v jadralnem letalu potrebni le še trije: eden drži krilo, dva pa potisneta jadralno letalo nekaj korakov po hribu navzdol. Za polete s pomočjo gume je potrebnih več kot ducat ljudi, povrhu pa je to zelo naporno delo.
