(OPENSOARING, 30. marca 2020, besedilo Niko Slana, prevod Boris Kožuh)
Bolj ali manj zapravljamo čas v leru, tako, kot ga sicer ne bi. Ni vprašanje ali je to dobro ali slabo, in če je res, da je celo William Shakespeare svoje drame baje pisal tudi v karanteni, tresoč se pred kugo, bi lahko imela karantena v našem arhetipu nekaj pozitivnega. A je nima. Med pospravljanjem knjižnih polic sem našel svojo prvo člansko izkaznico, tako sem si osvežil spomin, da sem bil nekoč član Vazduhoplovnog saveza Jugoslavije in član mariborskega Aerokluba Žarko Majcen. Zapisan je datum članstva 01.01.1959, podelili so mi člansko številko 194 in najbrž sem bil ponosen nanjo, če uporabim ta pozabljen izraz. Kdaj in kam se je izgubilo ime Aerokluba Žarko Majcen, s sedežem na Tržaški cesti v Mariboru, ne vem. Bila je pač moda, da so klubi dobivali nova in bolj sodobna imena.
Teh nekaj besed je lahko prispevek k najnovejši akciji na družbenih omrežjih z naslovom Sprejmi izziv, čeprav mi ni jasno, kakšen izziv naj bi bil, če iz škatle za čevlje izbrskam staro ukrivljeno ČB fotografijo, ki niti lastnika ne zanima kaj prida in jo objavimo? Iz zgodnjega letalskega obdobja (leto 1959) nimam svojih fotografij. Leto prej je nastala fotografija Trojke, ki se vrača s parade ob Dnevu mladosti, ena med njimi je nastala pred stavbo, v kateri je bil sedež nekdanjega aerokluba in stoji še danes. Avtor posnetka je bil profesionalec iz Večerove fotografske ekipe. Trojko zagotovo niso peljali na stari travnik, da bi morda kdo od pilotov z njo naredil še kakšen krog. Takrat je bilo novo letališče že na sedanji lokaciji v Skokah. Leto kasneje je bila Trojka s fotografije parkirana v »atrijskem« dvorišču aerokluba, tik ob vhodu in za ograjo brez vrat, prepuščena dežju in soncu. Tudi sam sem plezal po njej, gledal inštrumente in razmišljal, kako se zažene motor.
K tej fotografiji spada še dokument, ki mi je dragocen, saj je še en majhen dokaz, da sem bil v resnici v Aeroklubu Žarko Majcen. Gre za delček seznama jadralcev iz Slovenije, ki so opravili pogoja za A in B značko, v beograjskih arhivih ga je našel Marko Jeras, naš zagrebški jadralni kolega in avtor knjige Mi Galebaši, sicer ljubitelj starodobnikov. Skratka, imena jadralnih kolegov, ki bi v spominu že zdavnaj utonili v pozabo, so se tako le ohranila. Prekršil bom pravilo o osebnih podatkih in jih naštel: Mario Kepnik, Valter Koser, Ivan Kovačec, Silvana Kraner, Rudi Osonkar, Zmago Urisk in Viktor Štancar. Z nikomer od naštetih nimam več stika, niti ne vem prav nič od njihove jadralske poti.
In ko sem že pri naštevanju, do konca seznama so nanizani še jadralci iz Postojne: Silvo Rot, Jože Opara, Marjan Mramor, Marcel Švab, Vlado Kuret, Franc Križman in Peter Šprohar, sledijo pa člani AA Beograd: Života Šešić, Vladislav Mitić, Zorica Jovanović, Šime Oštrić in Dejan Maksimović. Če se ne motim, sem jih nekoč že dal na splet, upajoč, da se bo morda kdo javil. Upanje, pravijo, ostaja.
In če vas daje nostalgija po letenju, preberite na klubski strani AK Nitra, kako je položaj ocenil predsednik kluba Rastislav Šišov. Pokal Pribina so prestavili na prihodnje leto, a med vrsticami je zapisanega še kaj več. Zagotovo imajo ljudje na Slovaškem veliko zdravega duha. Torej, predsednikov nagovor jadralcem v Nitri.
- Šolanja za GPL in PPL se do nadaljnjega prekinejo.
- Dovoljeni so vsi samostojni leti pod naslednjimi pogoji:
– Pilot se mora pred poletom razkužiti območju kabine. V razpršilniku uporabite denaturirani ali pa naravni alkohol nad 70% (priskrbel ga bom in ga boste lahko dobili pri Marjanu). Osredotočite se predvsem na krmila v kabini, palico, zavore, zakrilca, odpiranje in zapiranje kabine, ročico za odpenjanje, ročico za plin v motornih letalih itd. Pitje ostanka tega alkohola pred letom je prepovedano …
- Pilot mora po letu znova razkužiti notranjost kabine. V razpršilniku spet uporabite denaturiran ali naravni alkohol, ki presega 70%. Osredotočite se predvsem na krmila v kabini, palico, zavore, zakrilca, odpiranje in zapiranje kabine, ročico za plin v motornih letalih itd. …. Alkohol nižje koncentracije je dovoljen tudi za pitje …
- Srečanja članov AK Nitra so dovoljena na razdalji 4 m in vsak od vas mora paziti na smer vetra … kapirate ?? 🙂
- maske so obvezne pri vsakem stiku z drugimi člani AK Nitra ali z obiskovalci letališča.
Upam, da se razumemo …, če bo treba bom odgovarjal tudi na neumna vprašanja … to, kar se je zgodilo pretekli konec tedna na letališču, je bilo nepotrebno junaštvo …, imamo čas, da se umirimo in hiberniramo …, ne skrbite, vse bomo še utegnili narediti.
Verjemite mi, ko vse to mine, bomo še toliko bolj uživali v letenju.
V Nitri 29. 03. 2020