(OPENSOARING, 19. decembra 2019, Niko Slana)
Jože Mermal (Mladina, 13. decembra 2019, Ljubljana: zate!): »Na začetku leta smo z ljubljansko občino izvedli projekt javno – zasebnega partnerstva Staro ljubljansko letališče in s tem urbanizirali degradirani prostor v spomeniškem varstvu. Žal se nekaj let na javne razpise občine ni javil noben kandidat, zato smo se v družbi BTC odločili, da uredimo in ozelenimo južni del BTC-ja. Zagotavljam, da v tem partnerstvu zasebni partner ne bo služil praktično nič, pridobljena pa bo dodatna kakovost za okolje. Pridobili bodo tudi učenci in obiskovalci muzeja zgodovine ljubljanskega letališča.«
Jože Marmal
Ne spuščamo se v celoten zapis z naslovom Ljubljana: zate! a če je vse napisano v slogu odstavka, ki je namenjen Staremu ljubljanskemu letališču (SLL), potem so na delu pač polovične resnice, a o tem naj presojajo drugi. Zato le nekaj utrinkov o SLL, kajti že naslov projekta »Staro ljubljansko letališče« je zavajajoč, kajti od SLL sta ostali dve stavbi, katerih vsebina je nekaj, kar spominja na to, da je bilo nekoč tu v bližini letališče – prometno, pa vojaško, kasneje še letališče vojaške trenažne eskadrilje in vse do konca športno letališče AK Ljubljana. Vse to je bilo na prostoru, ki ga Jože Mermal označuje kot »degradirani prostor v spomeniškem varstvu.« Kaj bi ta sintagma lahko pravzaprav pomenila?
V ospredju legendarni Žerjav (1971) v ozadju levo vojaške barake in desno barake AK Ljubljana
Desetletja nikogar ni zanimal nekdanji letališki stolp, v katerem je živel socialno nevaren osebek s psmi, poslopje terminala, kot se danes imenujejo letališke stavbe, ki ločujejo prostor za potnike od letališkega dvorišča, pa je bilo skladišče. Dolga desetletja sta bili ti dve stavbi ločeni od vzletne steze. Nikomur nikoli ni padlo na pamet, da bi terminal ali kontrolni stop, o katerem govorimo, prepustil Aeroklubu Ljubljana. Danes vemo zakaj! Aeroklub so nagnali s travnika, dali so mu neko zemljišče na ljubljanskem barju, za katerega se je že takoj vedelo, da ne bo nikoli v uporabi zaradi znanih omejitev. Seveda je za omenjeno zemljišče ob Ižanski cesti in za teflonsko podlago, kot jo ima ljubljanska obvoznica na tem območju in naj bi bila temelj vzletne steze, nekdo plačal. Vemo, da so člani aerokluba v svoji naivnosti skušali urejati zaraščeno površino prihodnjega letališča na Barju, seveda pa je bilo »finačnikom in politikom«, ki so vedeli, koliko je ura, vseeno. Bajka je bila tudi odvoz oz. nasipavanje elektrofiltrskega pepela z dvorišča toplarne na Barje.
Jadralno letalo Žerjav, v ozadju nekdanji terminal prometnega letališča
No, pojavile so se govorice, da je bilo za novo lokacija (športnega) letališča namenjenega baje precej denarja. Žal ni javnega dokumenta, ki bi razkril, za kakšen denar je BTC oz. MOL pridobil tisti degradirani prostor (v spomeniškem varstvu), seveda ne gre samo za omenjeni dve stavbi ampak za veliko zeleno površino, neznanske vrednosti in koliko denarja je bilo, če sploh kaj, namenjenega za nadomestno letališče AK Ljubljana. Kar solze lahko pritečejo bralcu, ko gospod Jože Mermal zagotavlja, da v tem partnerstvu zasebni partner ne bo zaslužil praktično nič. Od tega športnega letališča ima BTC in mesto Ljubljana velike koristi, najbrž neusahljivo rento, in prav zato bi bilo higiensko, da bi nekoč lahko vzeli v roke dokument, ki govori o tej veliki preobrazbi družbenega v zasebno, v kateri je bil AK Ljubljana majhna smet. Jadralce, ki so se prek aerokluba umestili v Adrio, klub ni več zanimal, žal pa so bili tudi upravniki AK Ljubljana in njegovi predsedniki, ljudje brez ideje in hrbtenice, če uporabim te blage izraze. Res, AK Ljubljana za šport nikogar več ni zanimal, še posebno, ko so si razdelili veliki fevd.
Elita nekdanjih ljubljanskih jadralcev, prihodnjih prometnih pilotv, v Vršcu leta 1964
Toliko o ureditvi SLL na južnem robu BTC, ki je pridobil, kot zatrjuje Mermal, novo kakovost za okolje in o tem, da bodo nekaj pridobili celo učenci in obiskovalci muzeja zgodovine ljubljanskega letališča. Ne vem sicer, katere učence ima v mislih gospod Jože Mermal? Ljubljanski učenci in dijaki bi lahko pridobili samo na pravem letališču, ki je tu nekoč bilo, to pa, da bi jih zanimala nostalgija za letalstvom v vseh oblikah, ne verjamem. Res, pridobili bi lahko živo izkušnjo kot mladi jadralci, teh pa je bilo na travniku v Polju pri Ljubljani vselej veliko. To možnost sta mladim v tem najlepšem mestu na svetu odvzela MO Ljubljana in BTC. A to spada bolj v zgodovino muzeja tajkunskih igric, ki ga najbrž nikoli ne bo.
