(OPENSOARING, 5. septembra 2019, besedilo Zlatko Zemljič – Pajo, fotografije AK Čakovec)
Lep pozdrav, Opensoaring!
Res, v ponedeljek sem imel izpite za jadralna dovoljenja v Čakovcu. Jadralce uči Damir Horvat, tako, da bi bilo najboljše, če bi kar njega prosil, da bi kaj napisal o svoji mladi jadralni skupini. Lahko pa tudi sam napišem, kako sem doživel izpitne lete.
V Čakovcu imajo pet novih jadralnih pilotov
Po tem, ko so kandidati za dovoljenje opravili teoretične izpite, me je hrvaška CCAA imenovala za izpraševalca na terenu, torej pri letenju. A to je bilo že več kot pred enim mesecem. Aeroklub v Čakovcu bi moral podaljšati letalno dovoljenje za Bociana, denimo, v petek, v nedeljo 30. julija pa bi morali opraviti izpitne lete. Načrti so eno, izpeljava pa drugo in tako je bilo tudi tokrat. Pokazalo se je, da je potekla življenjska doba varnostnim pasovom in izpitne lete smo morali prestaviti.
Zlatko Zemljič Pajo in Jakov Matković v Sinju
Med tem sem bil nekaj časa na morju, deloma v Sinju, kjer smo imeli letalsko predstavo (31. avgusta) in tudi v Sisku, samo dan kasneje. Tu so mi zaupali vodenje prireditve oziroma letalskega programa, ki je trajal polne tri ure. Ker so fantje v Čakovcu še zmeraj čakali na izpitne lete, smo se v Sisku dogovorili, da jih izpeljemo v torek, 3. septembra, a smo zaskrbljeni spremljali vremensko napoved, ki ni kazala nič dobrega. Meteorologi so obetali hitro hladno fronto. Na hitro smo spremenili načrt in se dogovorili, da opravimo izpitne lete dan prej, v ponedeljek, 2. septembra, upajoč, da se bo vremenska sprememba upočasnila pred Alpami. Zbor kandidatov za jadralna dovoljenja je bil napovedan v zgodnih popoldanskih urah, pred poslabšanjem vremena.
Bocian, pilot in učitelj so pripravljeni
V Čakovec sem prišel že ob 14. uri, v klubu so imeli že vse na svojem mestu. Po kratkem brifingu sem pol ure kasneje že vzletel s prvim kandidatom. Vreme je bilo v redu, pihal je stanovitni veter, ki pa se je od začetne jakost 2 m/s stopnjeval in proti koncu izpitov smo izmerili že 8 m/s. No, ko smo pospravljali jadralno letalo, se je veter zaganjal že z 10 do 12 m/s. Vlečni pilot je bil Zlatko Železnjak, ki je tudi jadralec, sicer pa je predsednik Aerokluba Čakovec. Za vleko smo uporabljali letalo Morane 180.
Bocian je v zraku, pričakovanja pa na štartu
Kandidati za dovoljenja so leteli zelo dobro in tudi njihovi odgovori na teoretična vprašanja so bili, kot je treba. Po prvem letu s Tomislavom sem glasno komentiral, češ, če vsi letijo tako dobro, lahko kar nehamo z izpitnimi leti. Fantje so skočili v zrak, dejali so, da letijo še bolje kot Tomislav. Seveda sem jim povedal, da bomo z leti nadaljevali, že zaradi tega, ker se veselim doživeti njihovo spretnost v zraku, ha, ha … Leti iz zone, z višine 500 m QFE, so trajali povprečno po petnajst minut. Vsi so pristali znotraj 50-metrskega pasu od štarta, v zraku so opravili vse po vrsti: blagi in ostri zavoj, prevlečen let do trenutka izgube vzgona, brez zvrta, ki ga za jadralno letalo Bocian ne priporočajo, pokazali so bočno drsenje in pristanek po šolskem krogu.
Damir Horvat, jadralni učitelj v Čakovcu
Povedati moram, da fantje, ki so opravili izpit, letijo samostojno že dve leti, tudi z enosedežnim Pilatusom in Vukom. Aeroklub Čakovec je tako dobil pet novih jadralcev z dovoljenji, to pa so Martin Dodlek, Tihomir Novak, Tomislav Marić, Renato Kušter in Bojan Kranjec. Vsem sem čestital, tudi njihovemu učitelju Damirju Horvatu in jim zaželel še veliko ur varnega letenja in seveda veliko preletenih kilometrov.
Res, vreme smo ujeli za rep, kajti ko sem se vračal iz Čakovca proti Zagrebu me je kmalu ujel močan dež in me pral vse do doma.
