Pismo na Ministrstvo za infrastrukturo

(OPENSOARING, 3. septembra 2019, Pismo Pavla Magistra, fotografije Niko Slana)

Pavel Magister, 83, Flandrova 21, 1117 Ljubljana                                                            

 01 – 518 20 39 in/ali 0590 – 56 291

 

MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO
Langusova 4, 1535 Ljubljana

Zadeva: Javni posvet o novem Zakonu o letalstvu, št. 007-180/2019

Gospe in gospodje,

čeprav se ljubiteljsko (amatersko) z letalskim besedjem ukvarjam že desetletja in o tem na spletišču Opensoaring http://old.opensoaring.com/  v forumski jezikovni temi Naš slovenski letalski jeziknapisal na tisoče besed, se o letalskem besedju pogovarjal z jezikoslovci ISJ FR ZRC SAZU, profesorji na UL FS-letalstvo, s pristojnimi častniki letalstva SV, s »starimi letalci«, s piscem knjige Letalstvo in Slovenci – pionirsko obdobjein prva svetovna vojna  in ker ga ne smem izpustiti, leta 2015 tudi z vodjo sektorja za letalstvo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor takrat še mag. Alojzem Krapežem, me – proti pri-čakovavanju – ni nihče posebej obvestil, da je osnutek novega »letalskega zakona« že pripravljen za nadaljnjepostopke ; danes sem ga našel na strani MzI

https://www.gov.si/novice/2019-07-16-osnutek-novega-zakona-o-letalstvu-v-javni-posvet/kjer piše : 

18. 7. 2019 Osnutek novega Zakona o letalstvu v javni posvet in poziv
    »…Strokovno in zainteresirano javnost pozivamo, naj mnenja, pripombe in predloge vključno z obrazložitvami na osnutek novega Zakona o letalstvu poda…..:                                                                                                                          (e- ali navadno poštno) na naslov JACL ( CAA) 

Na tej strani se najde tudi povezava na omenjani osnutek    osnutek Zlet (581 KB)                        https://www.gov.si/assets/ministrstva/MzI/Dokumenti/osnutek-Zlet

Čeprav sem 39 let letel z jadralnimi in malimi motornimi letali (splošno letalstvo), se ne štejem med strokovno javnost, vendarse zaradi moje prisotnosti v letalskih vrstah od leta 1947 ( prvo srečanje z modelarji) vse do današnjih dni, vseeno lahko štejem kot zainteresirana javnost, torej med tiste ljudi, ki jih tudi pozivate za podajo mnenj, pripomb in predlogov. Zato vsekakor pričakujem, da bodo le-ti vsekakor ustrezno obravnavani.

 Pripomba 1. (p1)

Znano je, da je spoznanje o potrebi po novega Zlet nastalo že pred leti, ni mi pa znano, kdaj se je izpi-salo prve vrstice v teh dneh (18.7.2019) predstavljenega osnutka. Zato, ker upravičeno sklepam, da so nastale že pred več leti, me je za zbiranje »mnenj, pripomb in predlogov« odrejeni čas, od 18.7. do 31.8., en mesec in deset dni, močno presenetil. Določiti čas za zbiranje mnenj tako na kratko in v po-letnem dopustniškem mesecu je kot znamenje, da si jih čim manj ali sploh ne želite.

Pripomba 2. (p2)

Kot »letalski upokojenec« sem v predstavljenem osnutku in obrazložitvah (Delovno gradivo) preskako-val tiste člene, stavke in odstavke, ki veljajo za prometno letalstvo in tiste, ki se me kot »upokojenca« ne dotikajo več, prebral sem le (nekje morda tudi bolj površno) vsebino v kateri se je omenjalo letalsko besedje. Zato bodo moja mnenja in predlogi namenjeni v osnutku zakona nekaterim le manj razumlji-vim pojmom in le temeljnemu letalskemu besedju.

Pripomba 3. (p3)

Prometno, vojaško in športno letalstvo, kontrola letenja, letalniki, letalski objekti, vesoljska tehnika in dogodki v vseh teh dejavnostih so zaradi nenehnega razvoja še vedno za širšo javnost vsekakor zani-mive posebnosti, o katerih se uči in seznanja le s knjigami in preko javnih občil. Pogoj za takšno (in potrebno) izobraževanje je tej javnosti preprosto, razumljivo in enotno poimenovanje pojmov in ele-mentov letalske tehnike. Eden od pogojev za uresničitev teh ciljev in s tem preprečitev pojmovne zme-de je enako poimenovanje v upravnih organih, gospodarstvu, izobraževalnih sredstvih ter občilih. 

Mnenje 1.(m1)      Pristojnost za poimenovanje pojmov letalskega področja

Zato, ker je MZI Sektor za letalski promet izvajalec naloge » – priprava zakonov in podzakonskih pred-pisov, ter skrb za njihovo izvajanje; …« je s tem odgovoren tudi za pravilno izbiro potrebnega besedja. 

Pred nekaj leti  me je takratni predstojnik Inštituta za slovenski jezik FR ZRC SAZU, prof. dr.  Marko Snoj podučil

…..Naš inštitut slovenščino raziskuje (in ob tem usmerja ali pravopisno zapoveduje),
slovenistični oddelki vseh štirih univerz jo poučujejo,
drugi univerzitetni oddelkinaj bi skrbeli za razvoj svojih strokovnih jezikov,
Urad za jezik pri MK pa skrbi za ustrezno zakonodajo in delno za njeno izvajanje.  
Dober terminološki slovar naredimo lahko samo skupaj strokovnjaki določenega področja in jezikoslovci leksikografi…..”  

Prepričan sem, da se s tem načelom v času vsakega visokošolskega izobraževanja bodoči diplomanti raznih fakultet seznanijo in po njem, kadar na njihovem delovnem področju nastane potreba, tudi ukre-pajo.

Pred leti se je nameravalo sestaviti Slovensko – angleški letalski leksikon. V ta namen so se združili Slovenski inštitut za standardizacijo – SIST kot izdajatelj, UL Fakulteta za strojništvo za strokovno ob-delavo vsebine in Inštitut za slovenski jezik – ISJ FR ZRC SAZU za leksikološko obdelavo nastalega besedja. Čeprav se že v imenu Leksikona omenja tudi angleščina, je pri izboru besedja obveljalo mnenje leksikologinj slovenistk. Organizacija, način dela in končne pristojnosti tega načrta so ustreza-le zgoraj predstavljenim, modro natisnjenim znanstvenim načelom.   

!!! Priporočam branje vsaj zadnjega odstavka zapisa SAZU Terminologišče

https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce#v

Mnenje 2 (m2)

MZI-Sektor po gornjem načelu nima pristojnosti za določanje besedja, saj v svoji sestavi zagotovo ni-ma ustreznih strokovnjakov, tako letalcev kot slovenistov, ki bi ustrezali načelom druge modro obarva-ne vrstice. Sprotne pogostejše tekoče potrebe, morda podzakonski akti – pravilniki z manj zahtevnej-šim strokovnim, vendar uveljavljenim besedjem lahko kot osnutki nastajajo na MZI in končno uresničijo -dokončajo s sodelovanjem FS in ISJ.

Mnenje 3 (m3)

Po branju modro obarvanih vrstic se brez težav spozna, da je odločanje o izbiri najpomembnejših

besed slovenskega letalskega besedja le v pristojnosti letalskih in jezikovnih strokovnjakov.

Po pravkar napisanem velja : Pravo slovensko besedje, primerno za slovarsko in uradno rabo, posta-ne le takrat, ko ga potrdijo pooblaščeni jezikoslovci slovenisti pri ISJ

Mnenje 4 (m4)

Vsaj 15 let je že znano,  da mnogi anglisti pri tvorbi slovenskega besedja še vedno niso povsem uspešni. To se zlahka ugotovi med spremljanjem tv dokumentarcev o letalskih nesrečnih dogodkih, letalski tehniki in tudi drugih področjih tehnike in tehnologije. Morda so uspešni na drugih področjih, toda ker se tu obravnava osnutek Zlet, velja moje mnenje le za zaznave na letalskemu področju.  

Stanje se izboljšuje, saj je prevajalsko osebje našlo pot do ustreznih svetovalcev.

Mnenje 5 (m5)   

Odločanje katero besedje je in katero ni primerno za skupno ter še druga poimenovanja letalnih  nap-rav ne more biti pristojnost Sveta JACL (CAA)

Mnenje 6 (m6)

Kot dvanajstletnik sem prebral knjigo Človek je dobil krila (prebrana je bila tolikokrat, da sem je več kot pol  znal »na pamet«. Njej so sledile verjetno vse, kar jih je bilo v slo natisnjenih. Posebno pozornost še vedno namenjam zbirki iz sedemdesetih let Ti vražji fantje v letečih škatlah, zbirke po štiri knjige v štirih letih v izdaji ljubljanske MK. Pisci prvih in prevajalci MK zbirke ter vsebina še drugih neimenova-nih knjig niti pomisli niso, da bi na kateri od teh več tisoč straneh napisali besedo zrakoplov.

Letalska tovarna Letov, moja soseda – kasnejši LIBIS kot tudi konstruktorji konstrukcijskega biroja tega Libisa, desetine študentov tehnike in inženirjev s prof. Antonom Kuhljem vred  : nikoli jih nisem slišal uporabiti besedi zrakoplov in plovnost.

Vprašanje : Mar menite, dragi pisci letošnjega osnutka Zlet in vsi tisti, ki vztrajate pri nadaljevanju rabe besed zrakoplov in plovnost, ali je bila množica Slovencev – tista ki je vse od začetka slovenskega le-talstva vse do leta 1991 ustvarila dobro podlago za naš nadaljnji letalski razvoj – kopica neukih  zane-senjakov, ki se jim je po čistem naključju posrečilo naučiti leteti in izdelati nekaj letečih naprav ter z nji-mi  vzdržati do nastanka samostojne Slovenije, v kateri se jim bo povedalo da je vse, kar so skoraj sto let počeli povsem narobe. Slovenistom bom predlagal, naj besedo spoštovanje črtajo iz SSKJ.

Informacija 1 (i1)

Kot skupno poimenovanje letalnih naprav vseh zvrsti v  načrtovanem Leksikonu, primerna tudi za poimenovanje vesoljskih potovalnih naprav, slovensko zveneča in temelječa na besedi let , odkrita v Rusjanovem desetletju in ponovno odkrita v začetku devetdesetih let ( glej dr. Sandi Sitar, Letalstvo in Slovenci, pionirsko obdobje in prva svetovna vojna) je bila v delovni skupini SIST – UL FS – ISJ že v  devetdesetih letih pred letom 2000 izbrana

besedaLETALNIK

ter skupaj z njo besedaLETALNOSTza poimenovanje sposobnosti letala (ali letalne naprave neke vrste) za letenje (vozilo je v voznem, letalo je v letalnem stanju)

Prvo knjigo načrtovanega Leksikona in načrt za vsebino ter lektorirano naslovno besedje je delovna skupina predstavila letalcem in zainteresirani javnosti na UL FS ob stoletnici svetovnega letalstva,16. decembra 2003. Osrednji predstavitelji dokončane prve knjige so bili strojnik prof. Ferdinand Trenc –

FS in jezikoslovki slovenistki Ljudmila Bokal ter Marjeta Humar- obe ISJ

Ob nastanku ideje o Letalskem leksikonu je bilo dogovorjeno (ni raziskano kje je nastal ta dogovor),

da se besedje, ki ga bo izbrala nastala delovna skupina uporabi v nastajajočem Zlet. Pomembni bese-di letalnik in letalnost sta bili znani že dovolj zgodaj, da bi se lahko uporabili tudi že v Zlet, toda to se ni zgodilo in sta bili za Zlet uporabljeni besedi zrakoplov in plovnost.

O presenečenju letalcev, o vzrokih zakaj je bilo nastalo jezikovno nasilje povzročeno in o opustitvi na-črta izdaje Leksikona v tem zapisu ne bomo ugibali.

Čeprav je ZLet nastal in besedi zrakoplov ter plovnost »uradno« uporabljani skoraj tri leta pred 16. 12. 2003, se je trojica načrtovalcev Leksikona zavedala pravilnosti svojega izbora besedja, zato je takš-nega predstavila tudi na decembrski predstavitvi na UL FS. . 

Informacija 2 (i2)

Med slovenskimi letalci se je kmalu po sprejetju Zlet (2001) razširilo sporočilo (izvira in imen ki so ga širili nisem poznal ali pa se jih ne spomnim več), da se pri izpitih za letalska dovoljenja priznava le be-sedi zrakoplov in plovnost (zračna plovila tu niso bila omenjena) oz. kdor bo na izpitih uporabil besedi  letalnik ali letalnost, bo na izpitu gladko padel. Ob prvih zaznavah tega podatka se nisem vznemirjal, saj je bilo to slišati kot velika smešnica, vendar sem se kmalu med naključnim pogovorom z enim slo letalskim kapitanom prepričal o resnosti podatkov.

Informacija 3 (i3)

Veliko škodo slovenskemu letalskemu besedju povzroča tudi raba besedne zveze zračno plovilo. Ne spomnim se, da bi se jo kdaj slišalo na katerem od slo. letališč, niti prebralo v kateri od izdanih knjig. Čeprav je ni v nobeni dosedanjih izdaj SSKJ se je pojavila v drugem Vojaškem slovarju prof. dr. Toma Korošca. Očitno je v »občasni rabi« le na FDV, saj se jo prebere v magistrskem delu, ki je omenjeno v  sporočilu Brezpilotni letalnik, Poročilo Terminološke sekcije, ali sliši v besedju ob prvih javnih nastopih vrste novo izbranih obrambnih ministrov.

Zato, ker besedni zvezi  zračno plovilo in zračna plovba  v sto letih letalstva nista bili vpisani v SSKJ

1. sta v le občasni rabi letalsko manj osveščenih oseb, nista sposobni za uporabo v kateremkoli Zlet.

Informacija 4 (i4)

Čeprav sta se v prvem ZLet uporabili besedi zrakoplov in plovnost, poimenovanje vseh letečih naprav z besedo letalnik ni ugasnilo.

~ uporabljata ga najmanj dve UL fakulteti : FS Ljubljana in FPP Portorož

~ uspešno se z vrha letalstva SV širi med zaposlene ( piloti tudi na FS-letalsvo)

~ založba Defensor doo

~ spletišči Opensoaring in Sierra5

~ spletišče RTVS MMC – rtvslo.si

~ letalci, ki razumejo, zakaj beseda zrakoplov ne more biti poimenovanje za vse leteče naprave

~ vedno več prevajalcev tujih filmov in tv dokumentarcev (angleščina >>slovenščina)

Informacija 5 (i5)

~ Besedaletalnikje vpisana v Gradivo za vojaški razlagalni slovar 2009

http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/terminologija/Gradivo_za_razlagalni_vojaski_slovar.pdf

Povezava je javno dostopna na spletni strani  MO Slovenska vojska, Vojaška terminologija

http://www.slovenskavojska.si/vojaska-terminologija/

letálnik -a m naprava za letenje, ki jo obdrži v zraku aerostatični ali aerodinamični vzgon

letálnik, lážji od zráka -a -ega — — m letalnik, napolnjen s plinom manjše gostote, kot jo ima  zrak v

okolici, ki ga obdrži v zraku aerostatični vzgon S: aerostát

letálnik, téžji od zráka -a -ega — — m letalnik, ki ga obdrži v zraku aerodinamični vzgon letálo -a s

letálo-a s letalnik, težji od zraka, ki ostane v zraku zaradi aerodinamičnega vzgona, nastalega na

gibajočem se krilu

zrakoplòv-óva m letalnik, lažji od zraka, z lastnim pogonom, ki se lahko krmari in ima ogrodje, da 

obdrži stalno obliko

Po ogledu v temu slovarju zbranega letalskega besedja spoznamo, da slovenska vojaška letala letijo v natanko enakem zraku (zmesi plinov) kot civilna kot tudi odkrijemo, da je v njem zvečine vse nujno potrebno ustrezno (razen petih gesel) letalsko besedje.

Zato, ker je bil za izdelavo tega slovarja porabljen tudi moj davkoplačevalski denar in ker je v načelu po letalski plati zelo dober je velika škoda, ker se ga ne uporablja. Njegove pomanjkljivost je možno zlahka urediti :

~ manjka mu geslo letalnost

~ 4 gesla so »nadzorno«, eno pa zrakoplovno invalidna

1). akrobacija, -e ž ,nadzorovanonenavadno gibanje letala za športne, vojaške ali tekmovalne namene.
2). avtorotacijski let, -ega leta m ,2. vrtenje glavnega rotorja helikopterja pri odpovedi motorja, ki daje potrebno vlečno silo za nadzorovanpristanek.
3). vetrôvnik, -a m ,naprava, ki ustvarja nadzorovanzračni tok v merilnem prostoru vetrovnika
4). vzlèt vzléta, m ,nadzorovandvig letalnika z vzletne površine
5). uredítev zráčnega prostóra, -tve — — ž ,usklajena uporaba ter preprečevanje ali zmanjševanje možnosti bojnega delovanja na lastne ali zavezniške zrakoplove

Informacija 6 (i6)

Besedaletalnikje vpisana v Dr. Dominik Gregl, Letalski razlagalni slovar (2009) samozaložba

Ker tega slovarja nimam lahko le domnevam, da je v njem tudi beseda letalnost. Zrakoplov je v njem opisan enako ali podobno kot v I5.

Informacija 7 (iI7)

Moj prvi predlog za jezikovno spremembo ZLet je bil v pisni obliki na več naslovov poslan ob koncu leta 2007, hkrati pa objavljen na zasebnem, vendar kar dobro obiskanem spletu kapitana Mihe Thalerja. Nekje po letu 2010 se je večina na Thalerjevem spletu objavljene vsebine prenesla na spletišče Opensoaring, tudi moj omenjeni zapis, kjer se ga najde še danes na bližnjici

http://old.opensoaring.com/Miha_Thaler/Letalniki/jezik.html

Informacija 8 (i8)

3. maja 2014 je bil na MMS RTV SLO , na posebni spletni strani Svetovna vojna 1914-1918, objavljen članek http://www.rtvslo.si/prva-svetovna-vojn … nto/335924v katerem je pisec članka po poda-tkih iz takratnih uradnih poročanj in dnevnega časopisja zapisal, da sta nasprotnici imeli :
   – Avstro-Ogrska 400 letal,
   – Italija 170 letal in 6 zrakoplovov;

Več kot očitno je, da se takratnim piscem ni bilo treba bati izpitov, čeprav letal niso priznavali kot zra-koplove ; takratna poročila bi zagotovo poročala tudi o takšnih neumnostih.

Informacija 9 (i9)

Danes v to nisem prepričan, vendar vseeno domnevam, da se bo nekoč le spoznalo, vrednost mojih jezikovnih prizadevanj, če ne tistih ki niso zabeležena, pa vsaj tiste, ki so od 7.avgusta 2010 do 25. 6.

2016 zapisana v forumski jezikovni temi Naš slovenski letalski jezik na zasebnem spletišču

http://old.opensoaring.com/, bližnjica na jezikovno temo je

http://forum.opensoaring.com/viewforum.php?f=11kjer če odprete to stran lahko preberete, da je

tam, kljub temu, da so od zadnjega mojega vpisa minila že tri leta še vedno narašča število obiskoval-cev teh strani : do danes (29.8.2019 ob 17:13 LT) jih je že zavidljivih 565 078 tisoč !

K obisku teh jezikovnih strani sem vseskozi vabil poleg letalcev še novinarje, prevajalce in še vse osta-le, ki se niso nikoli izobraževali o letalih, letenju in letalstvu, vendar opravljajo dela, kjer se občasno srečujejo tudi s to stroko.

Naj k vsemu dodam, da sem se ves čas in se še vedno, kot strojnik vseskozi zavedam možnih očitkov brskanja po tujem zeljniku. V izogib temu sem svoja mnenja in trditve občasno preizkušal v stikih s

poklicnimi jezikoslovci slovenisti; moj zadnji stik je bil včeraj, ko mi je sedanji predstojnik ISJ potrdil,

da tiste modre vrstice, ki jih tu predstavljam, veljajo še vedno in bodo zagotovo veljale še v nadalje.

Zakaj vam to i8 sploh predstavljam ? Zato, ker v teh zadnjih letih nisem na spletu ali kako drugače za-sledil nikogar,  ki bi kaj podobnega počel in s tem tudi koristil slovenskemu letalstvu, vendar se kljub temu pri odločanju o jeziku med prvimi štuli v ospredje.

Upam, da sem vam vzrok za nastanek tega pisanja predstavil tudi tehnično povsem nazorno in razumljivo.

…………………………………………..

Mnenja in predlogi

~ V  Delovno gradivo, verzija 11. junij 2019 je v odstavku K členu 1. je stavek :

»…Zaradi hitrega tehnološkega napredka je nemogoče izčrpno navesti nabor zrakoplovov in letalnih naprav…:

Če upoštevamo datum 25. junij 1991 in sestavljamo nabor

V zadnjih tridesetih letih  se je v letalstvu resda zgodilo marsikaj, vendar so temeljne značilnosti letal-nih naprav še vedno take kot jih poznamo od prvega desetletja prejšnjega stoletja dalje :

Naprava

https://fran.si/iskanje?View=1&Query=naprava&hs=1

napráva -e ž (ȃ) 1. predmet, navadno večji, iz več sestavnih delov, ki omogoča, olajšuje, opravlja delo:

Fran je ocenil, da je njegova dovolj razumljiva, vendar bom tu vseeno dodal, da je naprava delo človeških rok ter uma (ni zrasla v bližnjem gozdu).

Kot strojnik vem da je naprava neko mehanično, morda zelo preprosto ali pa z raznimi pomagali (elek-tričnimi, komunikacijskimi, pnevmatskimi, hidravličnimi, merilnimi, motornimi ter še drugimi pomagali) opremljeno sredstvo, ki ga je človek izdelal kot pripomoček v neki njegovi dejavnosti.

Če neka naprava človeku omogoča dviganje od tal in premikanje nad zemeljsko površino – omogoča torej letenje –, potem se vsaka taka naprava imenuje letalna naprava.

Letalne naprave so v Fran zabeležene  https://fran.si/iskanje?View=1&Query=letalna+naprava&hs=1

le enkrat, v gledališkem terminološkem slovarju. Najbrž zato, ker letalsko razvita država Slovenija ne

premore uradnega (ISJ) letalskega slovarja v katerem bi bilo razloženo to, kar sedaj počenjam.

 

LETALNE NAPRAVE

Od 17.12.1903 jih poznamo kot

~ Letalne naprave lažje od zraka,  glej i5 Terminologija, druga vrstica, aerostati

~ Letalne naprave težje od zraka,  glej i5 Terminologija, tretja vrstica, aerodini

Ko se prebere del stavka v »Gradivu« :  nabor zrakoplovov in letalnih naprav…: prvič….se lahko že ugotovi zmeda, saj s takim zapisom trdite, da zrakoplovi (po vaše seveda) niso letalne naprave.

Menda je neka Evropska direktiva določila katere letalne naprave spadajo v »splošno kategorijo« (v general aviation), izločene pa v neko (ne vem / ni važno, kako jo imenujejo) novo zvrst. Naša regula-tiva je zanje odkrila poimenovanje UL letalne naprave in smo tako v naši državi dobili letalne naprave, ki nisoletalne napravein letalne naprave, ki soletalne naprave, čeprav sta obe skupini namenjeni in usposobljeni za letenje.

Pravilnik o ultralahkih letalnih napravah v tretjem členu piše :

»>..Ultralahka letalna naprava (v nadaljnjem besedilu: naprava) je zrakoplov posebne kategorije….«

Če bi (po vaše seveda) napisali nabor zrakoplovov in UL zrakoplovov  potem bi se tej moji pripombi

izognili, tako pa (se zahvaljujem) ste mi dali priliko za mnenje, da z vašimi neustreznimi poimenovanji ustvarjate težave (zmedo) tudi sami sebi.

Stavek v »Gradivu«,  K1.členu   »…Zaradi hitrega tehnološkega napredka je nemogoče izčrpno navesti naborzrakoplovov in letalnih naprav…« – drugič

Ta stavek je povsem zgrešen. Ne trdim, da poznam vse, vendar bom svoje mnenje vseeno napisal

Od začetkov letenja – gibanja nad zemeljsko površino – tja do recimo leta 1950 poznamo

~ Let. naprave lažje od zraka : plinski in toplozračni prostoleteči ter privezani baloni, zračne ladje s , togim, poltogim ali gibkim trupom (prve so cepelini)

~ Let. naprave težje od zraka : motorna in jadralna letala, helikopterji , avtožiri, športna-delno vodljiva padala

Po letu 1950 in recimo do leta 2000

~ je nabor letalnikov lažjih od zraka ostal nespremenjen

~ obstoječim letalnikom težjih od zraka so se pridružili še jadralni in motorni zmaji, jadralna padala (mehko leteče krilo) in motorna jadralna padala, letalniki v razredu eksperimental in ultralahki letalniki več vrst ter motorni brezpilotni letalniki več vrst

Ne spomnim se, da bi v zadnjih devetih letih kaj resnično novega nastalo, kaj takega, ki bi bilo za slo letalske strokovnjake in uradnike tako trd oreh, da bi se ga bilo treba bati.

Stavek v »Gradivu«,  K1.členu   »…Zaradi hitrega tehnološkega napredkaje nemogoče izčrpno navesti nabor zrakoplovov in letalnih naprav…«, tretjič

Kot strojnik trdim, so današnja letala – seveda predvsem vojaška in letala civilnega potniškega pro-meta tako visoko raven dosegla predvsem po zaslugi nenehnih tehniških izboljšav, izračunov kar velja tako za letala, kot za pogonske motorje. Semkaj štejem tudi tehniške dosežke računalniške tehnike, matematike in fizike. Seveda menim, da so k uspehu mnogo pripomogli tudi postopki izdelave, torej tehnološke spremembe in dosežki, vendar ne v toliki meri, da bi tehnološki napredek postavljali pred tehniškega.

Mnenje 6 (m6) s predlogom

Menim, da kljub evropskim direktivam ni nikakršne potrebe letalne priprave deliti na letalne naprave z

imenomLETALNIKI–bom pisal kar po novem – in na letalne naprave z imenom Ultralahke letalne naprave. Povsem nesmiselno je ustvarjati zmedo, zato predlagam, da se kot povrsto letalnikov šteje UL letalnikein če že hočete, tudi tam izpišete takšen spisek, kot je navedeno v tretjem členu obstoje-čega Pravilnika o Ultralahkih letalnih napravah

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV12517l  

Svoja mnenja, informacije pripombe, predloge bi vam lahko našteval še nadalje, vendar upam, da sem vam o letalniku povedal že dovolj, zato predlagam, da se kot skupno poimenovanje za vse leteče naprave, za lažje in za težje od zraka

uporabi beseda LETALNIK

z razlago

Letalnik je naprava, ki leti ali lebdi v zraku zaradi delovanja aerodinamične ali aerostatične sile vzgona

 Obstoječa iz angleščine prevedena razlaga za letalo, tista ki omenja neko reakcijo zraka je zanič, saj se poimenovanje ne ustvarja le za letalske visoke strokovnjake, temveč za širšo javnost, za novinarje, za pisce tiskanih občil, za uporabnike tv oddaj, skratka za celotno širšo javnost. Trdim, da bo le-ta

hitreje razumela razlago z besedama aerodinamična in aerostatična sila, kot tista z reakcijo zraka.

Mnenje 7 (m7) s predlogom

Za poimenovanje sposobnosti letala za letenje predlagam besedo LETALNOST

Tako kot beseda letalnik se tudi beseda letalnost nanaša na letenje.

Takšno poimenovanje ne bi bila nikakršna noviteta, saj je poimenovanje tega pojma v drugih jezikih tudi nekakšen približek letenju.

Preberite tudi tole:

Februarja 2013 se je v Kazahstanu zgodila huda letalska nesreča. Naša občila so poročala s samorast-niškim znanjem in s po vseh kotih pobranimi neprimernimi besedami.

V moji šoli smo se od ruščine poslovili že pred 59-timi leti, vendar sem o tistih »dveh poskusih zasil-nega pristanka« vseeno poskusil v njihovi cirilici izvedeti kaj več.
Uspelo mi je najti stran Ministerstvo transporta i kommunikacij Respubliki Kazahstan 

http://mtc.gov.kz/index.php/ru/news/202 … varya-2013  
Tistega, kar so trdila naša občila v temu poročilu ni, torej se ni zgodilo, sem pa v njem našel stavek, ki me je presenetil, zato bom ta odstavek v izvirni obliki prenesel semkaj :
»…Информация по воздушному судну: CRJ 200LR (борт.номер UP-CJ006) 2000 г/в, заводской номер 7413 Налет с начала эксплуатации – 25707 часы, 22975 посадок. Дата последнего ремонта 26 июня 2011 года. Срок сертификата летной 
годности до 20.09.2013 года. ….«

Presenečenje je v zadnjem stavku, zato ga bom ponovil še v naši latinski pisavi :
» Srok certifikata letnoj godnosti do 20.09.2013 goda.«
še po slovensko : Obdobje certifikata letalne veljavnosti je do 20.09.2013….
še enkrat po slovensko : Veljavnost potrdila (spričevala) sposobnosti za letenje je do 20.09.2013
V Kazahstanu letalom in verjetno tudi drugim letalnikom ne priznavajo plovnosti, temveč tiste lastnosti zaradi česar so izdelani : potrdijo jim letalne sposobnosti ali sposobnosti za letenje.

Veljavnosti mojega znanja ruščine nisem podaljševal, zato sem pravilnost mojega prevoda ali dom-neve (kakor hočete) preizkusil še pri ljudeh z izvornim ali s potrjenim znanjem ruščine. Predstavljam vam oba odgovora :
1). 06.02.2013
Pozdravljeni,
Vaša domneva je pravilna: Срок сертификата летной годности до 20.09.2013 года.

Pomeni veljavnost certifikata /dovoljenja za letenje.
Lep pozdrav, С уважением, Best regards, Xxxx Kxxxxxxxx, direktorica
——————————————————————————————————————–
Tečaji ruskega jezika, prevajanje v ruščino in druge tuje jezike.
Jezikovna in turistična potovanja ter strokovne ekskurzije v Rusijo.
Ruski ekspres d.o.o., Proletarska 4, 1000 Ljubljana, Slovenija
tel.: + (386) 1 546 54 56, mob.: + (386) 31 662 073
e-mail: info@ruski-ekspres.com; http://www.ruski-ekspres.com
Ruski ekspres na Facebooku:
http://www.facebook.com/Ruski.ekspres.jezikovna.sola

2). UL FF; odd.za slavistiko, rus., 11.02.2013
Spoštovani g. Magister!
Hvala za izkazano zaupanje. Moram priznati, da sama nisem strokovnjakinja na področju letalske terminologije, lahko pa Vam potrdim, da ste omenjeni stavek razumeli pravilno. 
Lep pozdrav, Xxxxxx Xxxxxxxx Xxxxxxx 
——————— 
Ob koncu ! V kolikor bo kdo izmed vas imel letalske opravke v daljnem  Kazahstanu naj se spomni, da tam plovnost priznavajo le čolnom ter vodnim kanalom in naj v pogovorih to tudi upošteva. Ruščina je v Kazahstanu drugi uradni jezik.

Mnenje 8 (m8)

Slovenija je sicer članica Evropske unije, vendar je vanjo včlanjena kot samostojna država in ne kot n.pr. njen satelit. Zato v svoji zakonodaji ne lahko, temveč mora uporabljati uradni jezik države RS in tega ji ne more preprečiti nobena E-direktiva  oz. : takšno mišljenje … V to EC ne bo privolilaje prava cvetka, nevredna MZI in JACL.

 

Pavel Magister, 83, Flandrova 21