(OPENSOARING, 19. Julija 2019, besedilo in fotografije Niko Slana)
Korošica v rokah Aleša Finka
Včasih je pomembno, da se o nepomembnih zadevah razpravlja zelo pomembno. Ko stvarnost urejajo izvršena dejstva, pa je vsaka razprava, pa naj bo še tako resna, brezpredmetna. Lahko pa je vseeno zanimiva. Če bi dejali za jadralno sezono 2019, da sta državno prvenstvo Slovenije v jadralnem letenju in evropsko prvenstvo časovno tako usklajeni, kot, denimo, plesalec in plesalka pri baletu, bi se s prispodobo nekoliko približali pomembni nepomembnosti. 20. julija bodo znani prvaki DP in EP. A to pa pomeni, da nekaj vendarle ni usklajeno.
Boris v IPF
Pravzaprav ni znan vzrok za navedeno (ne)usklajenost, a če bi bili tekmovanji zamaknjeni, bi lahko, tako lahko trdimo zdaj, skoraj po bitki, da bi se lahko več slovenskih jadralcev udeležilo EP. Morda, ali pa tudi ne. Kajti kolikor se dozdeva, so tekmovalne ambicije naših jadralcev, ki se lahko pohvalijo s konkurenčnimi letali, bolj šibke. Torej je tudi zapisana trditev na trhlih nogah.
Aleš Fink in pomočnica Lucija
Morda bi začeli z Alešem Finkom, ki postaja vse bolj uspešen tekmovalec. Prvi nastop na EP ga je tako prevzel, da je tri dni pred koncem tekmovanja, ko se je znebil prehlada in je začel leteti vse boljše, dejal: »Evropsko prvenstvo je zame izjemna izkušnja. Veliko sem se naučil, predvsem pa sem dojel, da slovenskim jadralcem nič ne manjka po pilotski plati, zato pa nismo dorasli v razmišljanju med tekmovalno nalogo. Žal mi je, da se nisem tekmovanj na najvišji ravni loti že veliko prej,« zatrjuje. Ko smo se pogovarjali z G-jem, s poklicnim jadralcem in učiteljem jadralnega letenja, ki deluje po vsem svetu ter piscem jadralskih knjig, nam je zaupal, da jih ima že šestdeset. Gre seveda za G. Daleja, ki je prav letos dokazal, da je v klubskem razredu v evropskem vrhu. Aleš Fink ima torej na zalogi še veliko časa, seveda pa je vprašanje, kakšne so njegove življenjske prioritete.
IPF v prihodu
Boris Žorž letos ni izpolnil vloge favorita, a to ne pomeni , da je pozabil, kako je letel pred dvema letoma, ko je na podobnem terenu, samo za nekaj točk, izgubil v tekmi na naslov evropskega prvaka. Na EP v Prievidzi 2019 je predzadnji dan letel v svojem slogu, očitno je v letenje znova vpletel sproščenost in navdih.
ASG29 tik pred letališčem
Prav Borisove zadrege govorijo, da evropsko prvenstvo zahteva od tekmovalcev več, kot bi lahko to dojeli ljubiteljski jadralci. Skoraj legendarna je bila Borisova (in Aleševa) četrtkova bitka, ko je večini napredovanje zaustavila nevihta. Ker pač ni bilo možnosti, da bi opravila 3-urno nalogo s cilindri, ker sta veliko časa porabila, da bi ostala v zraku, je Boris precej točk nadomestil z dodatnimi kilometri. Ko smo se pogovarjali o G-ju, mu je prisodil same presežnike. »Poleg izvrstnega letala (ASW 24) britanski jadralec obvlada tekmovalno letenje. Težko bi se primerjal z njim, čeprav mi je dejal, ko sem kupil njegovi dve knjigi o jadranju (The soaring engine I, II), da vse, o čemer piše, že vem …«
V teh drobnih opisih je zaobjeto vprašanje ali ni šla jadralska sezona za nekatere jadralce, ki bi se EP v Prievidzi 2019 lahko udeležili, pa se ga niso, v nič. Namesto, da bi se za udeležbo na tako pomembnem tekmovanju »stepli«, fantje prijateljujejo v zraku in na vrtu letališke restavracije.
Tudi to je nekaj. No, upajmo, da zdaj prihaja mladi rod, ki ga tekmovanja bolj vlečejo.
