Za naslove svetovnih prvakov še na Češkem

(OPENSOARING, 28. julija 2018, besedilo Niko Slana)

Ob začetku drugega dela WGC na letališču Hosin pri Čeških Budjejovicah se mora povprečen jadralec vprašati, kako naj spremlja uspehe in spodrsljaje jadralcev in letal v treh največjih razredih – odprtem, 20-metrskih dvosedih in 18-metrskem? Če je na tekmovanju jadralec za katerega navija, je že polovico urejeno, sicer pa so na voljo mnoga druga empatična sidra – ali bodo aktualni prvaki ubranili naslove, kako se bo odrezala, denimo, kakšna endemična ptica, kot je tokrat HpH304 Twin Shark, lahko pa postavimo svoje zanimanje na znanega pilota z razmeroma najslabšim letalom ali pa na edino žensko, ki si je upala vstopiti v elitno družbo itd.

Po prvi empatični izbiri nam preostane samo Luka Žnidaršič, ki je eden od treh jadralcev, ki mu svojega Ventusa 2 še ni uspelo zamenjati za Ventusa 3. Se pravi, da bo treba svoj navijaški užitek graditi na dosežkih, ko bo za seboj pustil katerega od trinajstih jadralcev z Ventusom 3T. To merilo ni povezano s fair playjem, daje pa vendarle nekaj zadovoljstva. Žal na vzletnem mestu ni Boštjana Pristavca, ki je bil v zadnjih letih na svetovnih prvenstvih več kot soliden ali pa koga iz slovenske jadralske elite.

Trije stari (aktualni) prvaki so druga možnost, a navadno v dveh letih najdejo novo palico v kakšni bolj sodobni ali pa drugačni kabini. Britanec Russell Cheetham, zmagovalec v odprtem razredu iz Benalle, se je odločil, da bo delal gnečo v 18-metrskem razredu, nemški jadralec Michael Sommer, ki je že bil svetovni prvak, ostaja na okopih odprtega razreda. Francoz Killian Walbrou, svetovni prvak v 18-metrskem razredu, si je vzel premor. Pri dvosedih, ki so imeli zadnji svetovni zbor v Litvi 2016, je zmagovalec Francoz Aboulin zamenjal sojadralca. A žalost nas popade, ker je tekmovalno poniknila uspešna slovenska dvojica Ramšak-Polutnik (4. mesto na SP 2016).

Jadralke bodo zagotovo stavile na Katrin Senne v 18-metrskem razredu, a bolj zagotovo je, da bo imela trdnejšo navijaško podporo pri moških kolegih. Nemška jadralka je lani v Zbraslavicah, torej blizu letošnjega prizorišča svetovnega prvenstva, osvojila naslov svetovne prvakinje v ženski konkurenci. Vprašanje je, koliko jadralskih kolegov bo tokrat pustila za seboj, a že lani je dejala, da razmišlja o udeležbi na WGC 2018 in da bi bil njen sanjski dosežek uvrstitev do desetega mesta. Zadnjo disciplino za trening je, denimo, opravila s hitrostjo 135 km/h, za spoznanje slabše od zmagovalca. Lepo. Torej, sproti bomo spremljali, kako se ji bodo uresničevale sanje. 

Po letošnjem obisku v letalski tovarni HpH v Kutni Hori, ko smo si lahko ogledali proizvodnjo, smo mnogi vzpostavili neposreden stik z njihovimi letali, to pa je tako nekako, kot bi si v kakšni slikarski galeriji privoščili barbarizem in s prsti potipali delo kakšnega starega mojstra. HpH304 Twin Shark je izjemno lepo jadralno letalo in če je lepo, najbrž tudi leti izvrstno, a dosežek na svetovni premieri bo odvisen tudi od pilota.

Novost na jadralskem nebu, čeprav že od leta 2014/2015, je tudi dvosed ASG32Mi, katerega krmila bo zategoval Sebastian Kawa, za katerega vsi vemo, kdo je. Svetovna predstava z ASG29 v Ostrowu se mu je izšla, saj je v močni konkurenci osvojil naslov svetovnega prvaka. Med novostmi na nebu bo tudi Diana 3, s katero bo tekmoval Poljak Lukasz Wojcik.

V češkem taboru bomo pozorni na Tomasa Suchaneka, ki jadralsko prijateljuje z našim jadralcem Vikom Bečanom, ki postaja vse bolj češki jadralec. Klub temu, da leti kot poklicni pilot, najde dovolj časa za jadranje, seveda pa ga Suchanek spodbuja. Torej vemo, komu bomo v 18-metrskem razredu še namenili svoj glas.

Skratka, pozitivnih empatičnih sider za navijanje za tega ali onega jadralca je veliko. Zagotovo pa bo dovolj tudi onih drugih, ki jim z lepo besedo pravimo konkurenca in bodo delovali v nasprotju z našimi željami. Nismo pozabili niti na srbska jadralca Zorana Frenca v odprtem in Branka Blagovejića v 18-metrskem razredu, ki pa nimata skupnega selektorja, tako kot ga je imela hrvaška reprezentanca v Ostrowu. Oba sta prekaljena tekmovalca in vsak zase je ekipa. Skratka, kolikor je navijačev, toliko bo izhodišč za stiskanje pesti – do 12. avgusta.