Luka v zraku in na tleh, da o spremstvu ne govorimo …
(OPENSOARING, 11. julija 2018, besedilo Niko Slana, fotografije Luka Artelj)
Štirinajsta izpeljava krožnega tekmovanja Euroglide
http://www.euroglide.nl/news.php,
ki se dogaja na dve leti, je tokrat prvič pritegnila jadralca z letalom S5 FES. Poleg pilota Luke Žnidaršiča je bil v spremljevalni ekipi Luka Artelj (21), pridružila pa se jima je še Poljakinja Dominika. Zemeljski Luka, ki je s svojim konjičkom predvsem fotograf, jo je spoznal na mednarodnem izobraževalnem seminarju Erasmus v Nemčiji. Na 2350 km dolgo traso, s petimi obveznimi točkami in časovno omejitvijo trinajst dni, je Luka, kot zatrjuje spremljevalec, bil najhitrejši in je pot obletel v petih etapah.
V drugi se je pilot S5 FES nadvse potrudil in z 960 km dolgim letom postavil doslej najboljši dnevni dosežek tekmovanja Euroglide, spremljevalcema pa je zagotovil štirinajsturno vožnjo (1200 km) z avtomobilom in prikolico od Lüneburga v bližini Hamburga do Jihlave na Češkem.
Če povemo, da so tekmovalci, ki so bili razdeljeni v tri tekmovalne razrede (čisti jadralci; jadralci s pomožnim turbo motorjem in jadralci z motorjem za samostojni vzlet), da je bil samo štart v Venlu v Belgiji podoben klasičnemu jadralnemu tekmovanju, smo povedali pravzaprav vse. Radarski odzivnik je bil obvezni del opreme v letalu, poleg tega pa so lahko tekmovalci svojo pot po zemlji zapolnili z največ 300 km poti s pomočjo vleke (po zemlji ali kako drugače), a v enem kosu največ 200 km.
Luka S5 FES, kot zatrjuje zemeljski Luka, je bil s svojim nastopom zadovoljen in se bo zagotovo prijavil tudi na Euroglide 2020, ki se bo prav tako začel v Venlu, pot pa bo najbrž drugačna. Ker je o Luki S5 FES težko povedati kaj novega, je priložnost, da se zaustavimo pri zemeljskem Luki,
zanimivem mladeniču, ki prav zdaj v Šolskem centru v Kranju, kjer je tudi njegova izobraževalna postojanka, razstavlja sedemdeset letalskih fotografij.
Na poti proti domu se je Luka S5 FES ustavil še v Hahnweideju in soimenjaku mimogrede omogočil kratko jadranje, vsekakor pa prekratko, da bi se mladenič morda v prihodnosti tudi sam posvetil jadralnemu letenju. Zato pa je zanimivo, da je mladenič nekje staknil kabino razbitega Ventusa, v njem bo namestil simulator letenja, a malo drugačen, saj bo deloval s pomočjo iluzije, ki jo pilotu pričarajo posebna elektronska očala. Luka je tudi modelar. Pred začetkom novega šolskega leta bo šel na krajšo delovno prakso k Luki Žnidaršiču. Morda ga bo prav ta povezava bolj potegnilo v jadralno letenje.