(OPENSOARING, 19. decembra 2017)
IGOR BITENC OB SVOJEM JASTREBU
Včasih je za pospešitev dogajanja dobra tudi vest z napakami. Ob vesti o smrti Igorja Bitenca (1938 – 2017) se je oglasil Matija Kodrič, ki je opozoril, da vse zapisano ne drži, z izjemo tega, da je bil zmeraj prijazen in da se nikoli ni hvalil z letalstvom, skratka, da mu je v življenju zadostovalo, da je bil prijazen. Ja, od Igorja Bitenca bi se lahko vsi kaj naučili …
MATIJA KODRIČ – KO JE BIL JASTREB ZVEZDA V AJDOVŠČINI
»Jastreb ni bil ljubljanski, torej tudi ne drži, da je ostalina jadralnega parka AK Ljubljana. Razmišljanje, kaj je ostalo za AK Ljubljana, v tem primeru ni na mestu … Omenjeni Jastreb je bil stalno na Primorskem. Dolgo je bil edino jadralno letalo v Ajdovščini in tudi obnova letala je bila izpeljana v Ajdovščini. Od takrat se gospoda Igorja Bitenca spominjam kot skromnega in prijaznega letalca,« pravi Matija, ki se časov letenja z Jastrebom zelo dobro spominja. »Jastreb, ki zdaj visi na stropu terminala ljubljanskega letališča, je bil v začetkih šestdesetih let edino jadralno letalo, ki smo ga imeli v Ajdovščini. Jadralci iz Primorske smo med leti 1968 do 1970 na začetku sezone v Ljubljani ali Lescah opravili kontrolni start z učiteljem na Žerjavu in potem smo vso sezono drgnili leseno klop Jastreba 53 v Ajdovščini, tudi po 8 ur na pobočju nad Hubljem. Na njem sem naletel več kot 130 ur. Šele kasneje smo dobili Trenerja in še kasneje Blanika,« pripoveduje Matija in še mimogrede opiše delček takratnega ozračja na letališču.
AJDOVSKI JASTREB
DARINKA KLADNIK
»Upravnik Edvard Lorencon nam je Jastreba zaupal, z njim smo marsikaj počeli. Sam sem jadral iz Ajdovščine do Postojne ali pa do Svete gore. Upravnik nas je spodbujal, da bi kdo od jadralcev naredil kakšen daljši let na zahod, v Italijo. Morda zato, da bi zahodnjaki videli s kakšnimi letali znamo leteti, da bi pri njih vzbudili zanimanje, čeprav o natančnem razlogu za tako razpoloženje lahko le ugibam. Takšen let, denimo, proti Vidmu, bi bil najbrž dobrodošel za nacionalno samozavest,« pravi Matija.
V knjigi Zgodovina letalstva na Slovenskem, ki jo je napisala Darinka Kladnik in vanjo letalci premalokrat pogledamo (samokritika), morda zaradi predsodka, ker Darinka ni bila letalka, pač pa novinarka in pisateljica, je tudi poglavje o Igorju Bitencu. Rodil se je 15. junija 1938 v Ljubljani. Za letalstvo se je začel zanimati že zgodaj, kot otrok je opazoval prenovo šolskega letala v delavnici Rojina, spremljal je kratke skoke blizu viške opekarne na Brdu pri Ljubljani. Jadralno šolo je spoznal na Blokah in v Kompolju. Na Fakulteti za strojništvo je leta 1963 diplomiral pri prof. Antonu Kuhlju. Istega leta se je zaposlil v Konstrukcijskem biroju v Ljubljani, delo je nadaljeval v Libisu, kjer je bil vodja letalogradnje. V Libisu je delal do leta 1970, sodeloval je pri izdelavi prototipa jadralnega letala Libis 18 (Walter Kučera) iz katerega je nastal Trener. Vodil je tudi izdelavo zadnjega niza letal Libis 17. Jeseni leta 1989 se je lotil obnove Šoštaričevega Vrabca in kasneje še Jastreba, za katera sta z Ivanom Mavcem porabila tri leta.
Stojan Štokelj, upravnik v Ajdovščini, je z obnovljenim Jastrebom opravil nekaj preizkusnih letov in seveda je z njim vzletel tudi Igor Bitenc, za njim pa še Dominik Gregl. Fotografije: Igor ob obnovljenem Jastrebu (iz knjige Zgodovina letalstva na Slovenskem), Darinka Kladnik (foto N. Slana), Matija Kodrič in Jastreb v Ajdovščini (osebni arhiv M. Kodrič).
