(OPENSOARING, 25. maja 2020)
Svet je od nedavna urejen tako, da so določeni dnevi v letu posvečeni različnim stvarem, dejavnostim, dogodkom. Denimo, da so to prazniki kaj vem katerim svetnikom, a na koncu smo padli v stampedo praznikov in zdaj ima svoj dan v letu že marsikaj: voda, atmosfera, bonton, odprto pivo, prometna varnost, mravljinc itd. Naj spomnimo, da je bil v minuli desetletjih 25. maj posvečen mladosti. Temu dnevu smo rekli Dan mladosti, šolarji so ga bili veseli, ker je bil takrat pouk zabava, v kolikor je sploh bil. Zdaj, ko pouka ni že dva meseca, je drugače, predvsem pa 25. maj vse bolj odhaja v pozabo. Z leškim jadralcem Leonom Mesaričem se ga še spomniva, ker nisva šla med foto-, kino- in drugačne ministrante.
Lojze Peterle, ki je pred novim političnim položajem Slovenije še delal na Osnovni šoli v Ljubljani, je prav tako poznal omenjeni praznik, a je zaradi ideološke pripadnosti nanj najbrž že pozabil, vendarle je vseeno prav na ta dan sedel v jadralno letalo. Boštjan in Tanja Pristavec sta 25. maja že drugi dan zapored učila skupino petih leških jadralk in jadralcev spretnosti letenja, zapisnikar je na štartu v računalnik vpisoval zapisnik dogajanja na stezi, dr. Brane Brodnik je prišel, da bi opravil kontrolni let z motornim letalom, Aleš Janša, mladi poklicni pilot, ki je pred dnevi na valovih dosegel višino prek 5000 m, pa je ob robu travnate steze motril dogajanje. Vsi so bili tu, v čast 25. maju, če so želeli ali pa ne.
Poklicni pilot in jadralec Karel Čeč, ki se na določene dneve pogosto spomni na koga iz jadralskih vrst, ki ga ni več, se je 25. maja odločil za jadranje, čeprav vreme ni bilo kaj prida, dan pa bi, če bi ga vprašali, najbrž namenil kontrolorjem letenja.
Zakaj kontrolorjem?
»Ker sem danes lahko brez zadržkov jadral nad Ljubljano. To se ni zgodilo že zelo dolgo, že več kot pol stoletja. Vojku Staroviču, samooklicanemu predsednik jadralskih seniorjev, ki je tudi že pozabil na 25. maj, so kontrolorji dovolili, da se je iznad Krima podal naravnost proti Celju. V normalnih razmerah to ne bi bilo mogoče, čeprav je Vojko nekoč skušal dokazati nasprotno. A tudi to je že jadralska zgodovina. «
Kako je bilo za Dan mladosti v zraku, v kabini jadralnega letala?»Danes, za praznik 25. maja, je bilo divje, prav nič prijetno, na različnih mestih sem se umikal nevihtam, a to je še vedno veliko bolje, kot bi ostal na tleh. Dan pred nekdanjim praznikom sem obletel klasični slovenski FAI trikotnik 300 km. No, bilo je nekaj več kilometrov in če bi bil malo bolj posiljen, bi jih mora sprav skupaj tudi pet sto. Predvsem sem znova ugotovil, da je Slovenija lepa. Ja, tudi jadranje nad Ljubljano je bilo nekaj posebnega.«
