(OPENSOARING, 4. aprila 2020, besedilo Niko Slana)
Za mulca, ki je šele vkorakal v petnajsto, denimo, ki se je šele vpisal v aeroklub v Mariboru leta 1958, nisi mogel pričakovati, da ga bo zanimalo, kdo je bil človek po katerem se imenuje aeroklub – Žarko Majcen. Razlogi so lahko bili različni, a danes vem, da pač spadam k naciji, ki nima v svojem arhetipu vrednote, ki se ji reče tradicija. Nihče ga tudi nikoli ni niti omenil. A naj ostanem pri tem in se ne sprašujem naprej. Ob nedavnem zapisu na Opensoaringu, ki je povezan z imenom aerokluba, sem se vprašal: »Kdaj in kam se je izgubilo ime Aerokluba Žarko Majcen, s sedežem na Tržaški cesti v Mariboru? Bila je pač moda, da so klubi dobivali nova in bolj sodobna imena.« No, zadnji stavek v navednicah bi lahko izpustil, kajti zapisal sem ga, da bi se opravičil, da sem vprašanje lahko preskočil brez razmisleka.
Žarko Majcen pred vzletom, vir Letalstvo v Šaleški dolini
Lahko bi še naprej ostalo pri tem zapisu na spletni strani Opensoaring (30.03. 2020), če ga ne bi prebral jadralec Matija Kodrič, Primorec, ki se z jadranjem ukvarja že od takrat, ko je vstopil v letalske vrste v svoji najbolj pravi starosti, ko ga je zanimalo predvsem letenje. Po e-pošti sem dobil njegovo spodbudo.
»Niko, živijo! Svet je majhen, res! Žarko Majcen, po katerem je imel tvoj klub ime, je po mojem vedenju izgubil življenje na mitingu v Brežicah, pri izvajanju loopinga z Jastrebom, ki takrat še ni imel krilnih opornic. V priloženem članku je zapis o njegovi sestri Vidojki Majcen Vuga, vsem Goričanom znani otroški zdravnici. Njen sin, prav tako Žarko (Vuga), je bil moj sošolec iz gimnazije … LP Matija« Kasneje mi je Matija še povedal, da sta z Žarkom v Novi Gorici stanovala v istem bloku. »Njegova mama, pediatrinja, je poznala vsa Primorska in ko je zvedela, da se ukvarjam z jadralnim letenjem, me je vprašala, s katerim letalom letim. Ob imenu Jastreb se je zgrozila. »Pa ja ne, s takim letalom se je ponesrečil moj brat Žarko …«
Zöegling na Pohorju, vir Letalstvo v Šaleški dolini
No, pa se je začelo brskanje po preteklosti. Poklicali smo Novogoričana Žarka Vugo in odkril nam je še nekaj podrobnosti iz kratkega življenja svojega strica Žarka Majcna (1921-1947). Njegova starša Ivan in Lucija Majcen sta se kmalu po koncu prve svetovne vojne, kot mnogi Primorci, pred fašističnim nasiljem umaknila v Maribor. Po kratkem predahu dveh desetletij se je družina morala soočiti s Hitlerjevim fašizmom. Družino Majcen so, kot mnoge domoljube, izselili v Srbijo oz. v Bosno. Po vojni so se vrnili v Maribor. Vidojka Majcen (poročena Vuga) je dokončala študij medicine, prijavila se je na razpisano delovno mesto v Novi Gorici in tako so se Majcni, brez pokojnega Žarka, vrnili na Primorsko.
Knjiga Mirana Aplica Letalstvo v Šaleški dolini
Po informacijah, ki so na voljo pri opisih zgodovine mariborskega letalstva, o Žarku Majcnu ni mogoče zvedeti prav veliko. Mariborski klub je nosil njegovo ime od leta 1947 pa do leta 1967, ko se je preimenoval v Letalski center Maribor. »Naši sorodniki so bili precej razočarani, ko je prišlo do spremembe, a tako je pač bilo,« pravi Žarko Vuga, ki mu je bilo znano tudi to, da je bil njegov stric v zvezni pilotski šoli v Rumi, ki je bila civilna pilotska šola, seveda finančno podprta s strani države. Nečak Žarko Vuga kaj več o letalski poti svojega strica niti ne ve. Mariborčani še omenjajo, da je bil Žarko Majcen vojaški pilot (?).
Ogrodje letala Metla, gradila sta ga Šoštarič in Humek 1940
Pa se vrnimo k začetkom Žarkove letalske poti. Najbrž je začetni jadralni tečaj naredil kar v matičnem klubu v Mariboru. O njegovem letalskem udejstvovanju lahko še največ zvemo iz knjige Letalstvo v Šaleško dolini avtorja Mirana Aplinca. Žarko je bil član mariborskega aerokluba, ki je bil pred drugo vojno eden najbolj naprednih. Tam sta delovala tudi inž. Boris Cijan in nekaj časa tudi načrtovalec jadralni letal Ivo Šoštarič, v njem so bili zbrani jadralci iz celotnega pohorskega okoliša. Mariborčani so organizirali letenje s Pohorja (Črni vrh, Ribniška koča, Mariborska koča itd) in seveda se je navdušenje za samostojnim klubom prijelo tudi jadralcev iz Slovenj Gradca in Šoštanja. Žarko Majcen, ki je že veljal za izkušenega, je sodeloval predvsem z jadralsko skupino iz Šoštanja. Znan in dokumentiran je dogodek z dne 24. septembra leta 1939, ko so zimsko gradnjo Zöglinga kronali z letom z bližnjega hriba nad Lajšami. Pilot je bil prav Žarko, pristal pa naj bi na travniku, kjer je danes letališče. Šoštanjčanom je oktobra tega leta priskočil na pomoč pri izpeljavi jadralnega tečaja, domačini so z njegovo pomočjo našli teren za skoke v Lokovici. Leta 1940 je že bil učitelj jadralnega letenja in tako ga tega leta zasledimo na letališču na Teznem pri Mariboru, kjer so preizkušali 95 kg težko letalo Sraka. Omenjajo tudi letalo Metla. Vemo, da je 8. septembra 1940 z letalom Muha letel s Črnega vrha v bližini Ribniške koče proti Mislinji in pristal v Dolžah. Skratka, kot zatrjuje Žarko Vuga, je bilo za njegovega strica, po katerem je dobil svoje ime, znano, da ga šola ni kaj prida zanimala in da je bil zelo predan letalstvu. Žarko je bil v enem od prvih tečajev motornega letenja v Rumi.
Platnice Specialnega biltena letnik 1960
Zanimiv je tudi zapisan spomin Edvarda Lorencona: »Ko sem končal šolanje v Ribnici, me je k sebi poklical komandant vseh jadralnih šol (Bloke, Ribnica, Kompolje) Žarko Majcen in mi rekel: »Ti imaš prihodnost v letenju. Nikar ne odnehaj. Pojdi naprej v šolo.« Skratka, Žarko Majcen je v bil, kot kaže, kljub mladosti upoštevanja vreden jadralec.
In za konec še navedba (v prevodu):
http://www.paluba.info/smf/index.php?topic=19107.80;imode
Jastreb YU-3017 tovarniška št. 192 z napisom Jastreb pod kabino in na smernem krmilu J 16. To jadralno letalo je dobilo naziv Jastreb bis. Leta 1947 je bilo v Cerkljah državno jadralno prvenstvo, na katerem je sodelovalo šest Jastrebov, med njimi tudi Jastreb bis (YU-3003, tovarniška št. 168. Takrat so pokazali, da je letalo sposobno lažjih akrobacij. Toda, kmalu se je zgodilo in Žarko Majcen se je z letalom Jastreb bis smrtno ponesrečil. Razvoj tega jadralnega letala se je za nekaj časa zaustavil, vendarle pa je bil leta 1948 na mitingu v Beogradu na katerem so z Jastrebi prikazali skupinski let, nekaj akrobacij in tudi hrbtni let.
Kasneje se je v izdelavo Jastreba vključila ljubljanska tovarna LETOV. Jastreb je bil v svojem obdobju priljubljeno letalo med mladimi. V začetku petdesetih let so trdnost letala utrdili z opornico pod krilom, predvsem zaradi akrobacij. Izdelava »ojačanih« Jastrebov se je začela leta 1954, dobili pa oznako Jastreb 54.
Jastreb bis s kakršnim se je ponesrečil Žarko
Kako je bilo z varnostjo pri jadralnem letenju v tistem obdobju pa morda pove sklepno poglavje v Specialnem biltenu št. 5 za leto 1960 (strogo zaupno), ki ga je izdal Sekretariat zveznega izvršnega sveta za promet in zveze v Beogradu, kjer na str. 92 piše: Jadralno letenje je imelo v tem letu 24 nesreč od katerih jih je bilo osem s Čavko, pet z Jastrebom, tri z Rodo, po dve z Žerjavom in Vajo ter po eno z Olimpijo, Triglavom, Letovim in Grunau Baby.
