website statistics
Opensoaring.com





aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave


Sedmi oktober na Ptuju
(OPENSOARING, 9. oktobra 2017, besedilo Niko Slana, fotografije Luka Hojnik)


Matjaž Šajtegel, Simon Jevšenak, Ivan Žižek , Klemen Butolen , Matic Kramberger , Gregor Petrovič in Miroslav Kle

Sedmi oktober 2017 je bil na letališču na Ptuju poseben dan. Dopoldne so bili dejavni padalci, za njimi so zračni prostor okoli letališča prevzeli jadralci, ki so izkoristili opoldansko termiko, za tem je na klubski oder s svojim žarom stopila šefica Gostišča Pr'Žihri, ki sicer ob regionalni cesti proti Ormožu, vzporedno z letališčem, skrbi za sloves svojega gostišča in postojanke domačih pilotov. Še preden je piknik dosegel pravo temperaturo pa je Gregor Petrovič, gonilna moč jadralske dejavnosti, razdelil že tradicionalna priznanja (lesene vgravirane plakete) mladim, ki so dosegli prvo stopnjo jadralske zrelosti vsi so položili izpite in izpolnili pogoje za dovoljenje jadralnega pilota. Predstavil je novega jadralnega učitelja Ivana Žižka, ki je letos prevzel pedagoško delo na učiteljskem sedežu Bergfalkeja.



Gregor si je vzel nekaj minut časa in je prisotnim, tudi starejšim pilotom in jadralcem, med katerimi sta bila, denimo, Karel Korpar, ki je leta 1965 nastopal na jadralskem svetovnem prvenstvu v South Cerenyju v Veliki Britaniji in Tomi Verbančič, ki, kljub dejavni karieri prometnega pilota v arabskem svetu, še zmeraj prihaja v klub z navdušenjem nekdanjega jadralca. Nekateri, tako kot Danilo in Luka Hojnik, so še zmeraj tesno povezani s klubom, čeprav ne živijo več na Ptuju. Ja, Ptuj Gregor se včasih razjezi, ko se ptujski občinski možje izgovarjajo zakaj letalska dejavnost ni v programu mesta. Tako se izognejo vsaj simbolični finančni podpori, čeprav AK Ptuj, s svojim imenom in dejavnostjo, že 63 let izkazujejo pripadnost in ptujsko poreklo.



Pravzaprav je težko razložiti, kako dragoceno in pomembno je delo učitelja jadralnega letenja, Gregor pa je vesel, da se je učenja mladih lotil mlajši član, predvsem pa je zadovoljen ob vidnem napredku jadralne dejavnosti. Opiše ga s preprosto primerjavo - pred leti so v klubu naleteli približno 400 ur, odkar pa so se načrtno lotili vzgoje jadralnega naraščaja in letenja na vitlo, se je letni nalet na klubskih letalih dvignil na 1200 ur. Samo letos je osem pilotov dobilo dovoljenje SPL in še trije na novo. Premik v jadralski miselnosti se je začel leta 2014. Morda bo kdo dejal, da same ure še niso znamenje kakovosti, a že to, da je predlanski začetnik v iztekajoči sezoni naletel skoraj sto ur, je znamenje, da se je jadralno letenje prijelo in da vzgoja podmladka ni bila zaman.



Jadralci so znova dojeli, da mora biti večji del klubske dejavnosti na domačem travniku, da morajo poskrbeti, da bodo mladi uživali v letenju s svojega letališča. Prav zato so zelo zadovoljni z novim in sodobnejšim vitlom, ki nima več jeklenice ampak vrv dynema, zaradi katere je motor vitla precej bolj učinkovit. Dan po pikniku, pa čeprav je zjutraj grozil dež, so v kratkih popoldanskih urah z novim vitlom z lahkoto izpeljali še prek dvajset vzletov. Ptujčani ne govorijo prav veliko o svojih načrtih, a zagotovo jim jih ne bo zmanjkalo - vse dokler se bodo po letenju ali ob dnevih, ko ni letenja, sestajali pod svojo lipo.



Če se vrnemo k osrednjemu dogodku in priznanjem. Ivan Žižek, učitelj letošnjega rodu ptujskih učencev, ki je prišel na letališče z ženo in s 7-mesečno Zalo, tretjo članico družine, je povedal, da je vesel uspeha svojih učencev in njihove samostojnosti v zraku. V vlogi učitelja si je letos v letalsko knjižico vpisal 260 štartov in 50 ur v zraku. »Učiteljevanje ima včasih tudi slabe trenutke, denimo, takrat ko gredo kolegi jadrat za svojo veselje, jaz pa z učenci v šolsko jadralno letalo in k naslednji lekciji učenja jadralnega letenja. A ko sem z učencem v zraku pozabim na samostojno letenje,« je povedal s smehom in dodal, »Gregor, naš neuradni vodja učiteljev, nam pogosto dopoveduje, da ob tem, ko so učenci dobili prvo dovoljenje, ne smemo pozabiti nanje, saj so šele na začetku jadralne poti in da jih na preletih čaka še veliko učenja. »Naš cilj je tudi, da začno učenci v doglednem času tekmovati.«


Klemen Butolen

Klemen Butolen (26) najstarejši med letošnjimi jadralnimi novinci, po poklicu inženir za elektriko, je doživel zanimivo pot do letališča. Že od zgodnje mladosti se je navduševal za letenje, dokončno pa ga je za tečaj jadralnega letenja spodbudil Marko Planinšek, sicer njegov »šef« v službi. O svojih jadralnih ciljih je bil natančen: »Predvsem želim z jadranjem po zraku uživati. Nimam višjih ciljev, tudi zato, ker še nisem samostojno letel s plastiko.« Matic Kramberger, dijak prvega letnika srednje strojne šole, je najmlajši od letošnjih učencev. Hitro je dojel letenje. Brez obotavljanja je povedal, da ga v prihodnosti zanima poklicno letenje. Ob jadralnem letenju trenira še nogomet in soigralci ga včasih zbodejo, posebno, ko nogometno igrišče preleti letalo, češ, ali ni morda on v njem. Poskrbel je, da je bilo na jadralskem druženju še bolj pestro, saj je poleg staršev na letališče pripeljal še nadobudna mlajša brata. Očetu, ki je za njegovo jadralno učenje segel v denarnico, je pripravil presenečenje. Z enim od starejših pilotov se je dogovoril, da ga bo z UL letalom peljal na ogled okolice letališča. Presenečenje je učinkovalo. Matic ima prijatelja, ki se tudi zanima za jadralno letenje, on pa upa, da se mu bo nekoč pridružil v klubu. Očitno so bili vsi Krambergerji zadovoljni, pa tudi udeleženci piknika, saj je Matičeva mama Mojca k drugim dobrotam priložila svoje pecivo, ki se ga ne bi branili niti na Ptuju, pri Teti Fridi.


Luka Kopše

Da na tečaju ni bilo dolgočasno je poskrbel Luka Kopše, dijak drugega letnika na II. gimnaziji v Mariboru, ki ga sicer ne zanima poklicno letenje, pač pa jadralno letenje kot dejavnost in šport. Iz mladeniča kar vrejo pozitivni valovi, tako da je zanj največje presenečenje, da je ob vsem, kar počne, našel še čas za jadralno letenje. »Vsak dan imam v šoli kakšen krožek, v četrtek celo dva. Krožek za esperanto sem ustanovil sam. Gre za projekt, ki je šele na začetku in bo deloval, tako kot se nam dijakom zdi prav. To bo esperanto, kot si ga želimo,« je poudaril Luka, ki je najbrž svoje želje in zamisli predstavil tudi jezikovnemu mentorju, saj nima dlake na jeziku. Lukova pot med jadralce se je začela z vabilom na plakatu, ki so ga v avli šole prilepili člani LC Maribor. Šel je na informativni dan, a se je odločil za AK Ptuj, ker je bil tečaj cenejši. Luka je doživel prvi stik z jadralnim letenjem v Celju. Takrat se je spraševal, kako lahko jadralno letalo ostane v zraku. No, doslej si je odgovoril že na mnoga vprašanja o jadralnem letenju, mimogrede pa, to je ugotovilo že več članov kluba, izobražuje še svojo okolico. Pred dnevi je zvečer vzel v roke svoj mobi, pogledal v nebo in pokazal kolegom na nebu utripajočo luč: »Mednarodna vesoljska postaja!« jih je seznanil. Kakšen je njegov uradni položaj v jadralnem letenju: »Samostojno letim z jadralnim letalom Bergfalke, opravil sem teoretični in praktični izpit za osnovno dovoljenje (SPL), vendar mi dovoljenje iz Javne agencije za civilno letalstvo doslej še niso poslali. Torej, še ne morem reči, da ga imam v rokah.«


Ivan Žižek


Matic Kramberger


Bergfalke pristaja









na vrh strani

 


Sedmi oktober na Ptuju

»Hura!« - za gravitacijske vzlete

Več o Savu Poljancu

Savo Poljanec utrinek za zgodovino LC Maribor

FES na Green Speed Cup 2017

Dunaujvaros 2017 - srečanje starodobnikov

Hrvaška ekipa na EGC 2017 pravi: »Skuvali smo kavu«

WGC 13,5m Szatymaz 2017 v očeh tekmovalca

Razred 13.5 M kako čez dve leti?

S starimi letali v Sinju

Sokol leteči model jadralnega letala

Sveža jadralska kri v Mariboru

Željava posnetek predavanja

Željava med mitom in resničnostjo

Od junaka do bedaka Dan, ki ga ne bom nikoli pozabil!

Prešernov dan in Dan slovenskega jadralnega letenja

Blog 2017

Blog 2016

Blog 2015

Blog 2014

Blog 2013

Blog 2011

Blog 2010

Blog 2009