website statistics
Opensoaring.com




aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave


Človek je dobil krila
Inž. Aleš Strojnik
Mladinska knjiga, Ljubljana 1947, Zbirka Biblioteka Tehnika in šport
(Opensoaring, april 2008)

Knjiga inž. Aleša Strojnika, ki je naredil strokovno kariero v ZDA, prav v vseh poglavjih izžareva veliko domišljijo. Sicer suhoparnih tem a aerodinamiki se je lotil s prijaznimi razlagami. Še danes, po več kot petdesetih letih, so avtorjeve razlage nekaterih temeljnih pojavov duhovite, začenši od tega, kako delujejo krmila letala, pa do poglavja, v katerem se deli letala med seboj pogovarjajo o tem kako, kdaj  in zakaj so med letom obremenjeni. Bralcu tako razloži veliko več, kot bi mu skušal suhoparno razgrniti zgradbo krila, trupa, repa ali smučke.

»Strmoglavljenje in njemu sledeče izravnavanje sta najvažnejši obremenitvi jadralnih letal. Če se tudi tolažimo, da bo pilot toliko pameten, da do strmoglavljenja ne bo prišlo, je treba vendarle s tem računati. Kajti ne smemo misliti le na inteligentne pilote, ampak na najbolj neumne (niso redki!), ne na izvežbane, ampak na učence,« pravi na nekem mestu.

Zdi se, da si je inženir Aleš Strojnik prizadeval tudi za lepo slovensko izrazoslovje. Nikjer v knjigi ni mogoče zaslediti kroatizmov, ki so v tistem obdobju in še dolgo po tem obvladovali športno letalstvo. Ko govori o krmilih piše o vodoravnem in navpičnem repu, na krilcih nastajajo vzgon in nizgon (navzdol obrnjen vzgon), govori o naklonskem kotu krila. Lahkotna je njegova razlaga, zakaj ima prednost vitko krilo, to takoj poveže z  induciranim uporom. Še danes se ne bi smeli sramovati v učbeniku za jadralnega pilota objaviti njegovega poglavja o aerodinamiki, o sposobnostih jadralnih letal in drsnem razmerju, ki ga pojasnjuje z različnimi prijemi

Na koncu pravi: »Izkaže pa se še nekaj. Drsno število je natančno enako razmerju med vzgonom letala in celotnim zračnim uporom. Ako poznamo celotni zračni upor letala, in težo letala, poznamo s tem drsno število letala. Recimo, da je teža letala v letu 200 kg, celotni zračni upor pa 10 kg, potem bo drsno število 20, kajti vzgon bo enak teži letala, kvocient med težo in uporom pa je 20,« in malo naprej se loti padalne hitrosti  letala: »Ta padalna hitrost je tem večja, čim manjše je drsno število, kar pa je popolnoma razumljivo, saj pada letalo  tem hitreje, čim bolj strmo leti. Padalna hitrost letala je tudi močno odvisna od teže letala. Težja letala (mislimo pri tem relativno težo letala, težja letala so tista, pri katerih odpade na razmeroma majhno površino krila velika teža letala) imajo večjo padalno hitrost, kot lažja.«

Strojnikova knjiga Človek je dobil krila je zagotovo vredna, da jo imamo v svoji letalski knjižnici. Naj vam bo lov nanjo po bukvarnah uspešen. 

 

 



Miran Aplinc
Letalstvo v Šaleški dolini

Razni predavatelji
Jadralni dan predavanja za učitelje letenja in ostale

Martina Hribar in Občina Bloke
Naše štrikane strani in Bloški korak

Marko Malec
Konstrukcijski biro pri Republiškem odboru LZS, Letov, Libis in njihova letala 1945-1964

Univ. prof. dr. ing. Anton Kuhelj
Tehnika v vsakdanjem življenu

Tone Polenec
Letalo, polet, letališče

Miroslav Adlešič in Tugomir Tory
Sodobno letalstvo in njegov razvoj

Darinka Kladnik
Zgodovina letalstva na Slovenskem

Boris Žorž
Od jadranja do preleta

Pripravljamo - za slovenski letalski jezik

Zoltan Perišič
Mi, Galebaši

Bert Schmelzer
One year of gliding

Peter Ocker
Hans Jacobs – pionierleben im Flugzeugbau

Marko Malec
Stanko Bloudek in njegova letala

Leo and Ricky Brigliadori
Competing in gliders -
Winning with your mind

Ludvik Starič
Kragulje gnezdo

Miran Ferlan s sodelavci
Tihi šport višin (Silent sport of the Heights)

Dr. Sandi Sitar
Letalstvo in Slovenci

Janez Mataj
Letala nad Prekmurjem 1894-1945

Sandi Škvarč
Alfa Juliet na prelomu polstoletja

Ivan Godec
Milan Borišek

Inž. Aleš Strojnik
Človek je dobil krila

Jaroslav Koser
Teorija letenja

France Primožič
Letalstvo na Gorenjskem in Alpski letalski center Lesce Bled