|
Pred natančno enim letom sem vpisal študij na tehnični univerzi v Delftu, o kateri sem že pisal na straneh opensoaringa in tako skušal privabiti študente iz Slovenije, da se mi pridružijo. Žal me je poklicala le ena oseba, ki je želela spoznati več in mi zastaviti nekaj vprašanj. Čeprav se to morda zdi samoumevno, saj je to eden od najbolj specifičnih študijev, pa število študentov na naši univerzi kaže drugačno podobo. Letos so je vpisalo kar 480 novih študentov iz Nizozemske in tujine, to pa je tudi rekordno zanimanje za ta študij. S tem smo postali ena najmočnejših fakultet na univerzi.
Prvi letnik sem končal v enem letu, kar vidijo na Nizozemskem kot lep uspeh, saj je bilo tako uspešnih samo 17% vseh študentov prvih letnikov na celotni Univerzi. Na naši fakulteti so nam pripravili proslavo na kateri je vsak študent dobil dve uri letenja na enomotornem letalu, najboljši študent pa, tako kot so obljubili, v celoti plačan PPL. V prvem članku sem omenjal tudi dokaj ugodne šolnine v primerjavi z ZDA in Veliko Britanijo. Dobra novica za vse, ki si želite študirati tehniko v tujini pa je, da Sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov, razpisuje štipendijo vsako leto za družboslovce, strojnike in medicince. Štipendija je zelo ugodna, saj vsebuje plačano šolnino do vključno 18.000 € in pokritje življenjskih stroškov, kar pomeni 1000 € na mesec, vključno z julijem in avgustom. Veliko prednost pri razpisu imamo vsi, ki študiramo tehniko, saj že v osnovi dobimo 30 točk bonusa, ker študiramo tehniko. Letos je bilo za pridobitev štipendije potrebnih 20 točk. World Solar Challenge
Ocena škode je pokazala, da je nos vozila počen, nekaj sončnih celic poškodovanih, vozilo je utrpelo električne težave zaradi poškodovanih komponent. Po prvih slikah, ki so prispele iz Avstralije, je bilo veliko vprašanje, če bo Nuna 5 lahko sploh tekmovala glede na čas, ki jim je bil na voljo za popravilo. Hitro so se javili sponzorji, ki so ponudili svojo pomoč. KLM je odločno sporočil, da bo prepeljal vse rezervne dele, Akzo-Nobel je ponudil svojo avstralsko podružnico, da popravi lak, Schaap Composites pa naj bi pomagali pri popravilu karbonske šasije. Na koncu so s pomočjo vseh sponzorjev in drugih moštev prišli na štart in zasedli 2. mesto za ekipo Tokai University iz Japonske. Čeprav moštvu ni uspelo ubraniti naslova, je bilo drugo mesto odličen izkupiček glede na vse težave.
Breztežnost Dan letenja se je začel na rotterdamskem letališču, kjer bil polurni briefing o letu; kaj lahko pričakujemo od leta, navodila za uporabo zaslonov v letalu in nazadnje tehtanje vseh potnikov, saj je natančno zabeležena teža letala pomembna za vse nadaljnje meritve. Letalo, ki vsako leto ponese v zrak mnoge študente, je Cessna Citation II, letnik 1993, ki je v skupni lasti Tehnične Univerze in nizozemskega letalskega in vesoljskega laboratorija NLR. Vzleteli smo proti severu, naredili levi zavoj in nadaljevali dviganje proti mestecu Nijmegen pri nemški meji, kjer je vojaški zračni prostor in se s tem ognili gostemu prometu nad Nizozemsko. Cilj leta je bil zabeležiti meritve osmih spremenljivk, ki so potrebne za vse kasnejše izračune. Spremenljivke so bile hitrost, višina, poraba goriva levega in desnega motorja, vpadni kot, zunanjo temperaturo in čas meritve. Meritve so bile izpeljane pri šestih različnih hitrostih, ki so segale od maksimalne do minimalne hitrosti. Po meritvah smo vajo ponovili le pri drugačni konfiguraciji, ki je bila v našem primeru flaps landing/gear up in pri tem tudi jasno videli razliko v stall speed-u in vpadnem kotu pri enakih hitrostih. Letalo je opremljeno s sedmimi LCD ekrani, ki so nameščeni na sedeže v letalu in tako omogočajo potnikom jasno branje vseh podatkov o letu, ki jih je bilo potrebno zabeležiti.
Po končanih meritvah je sledilo sporočilo iz kokpita, da imamo na voljo še veliko časa in naj se zato pripravimo na parabolni let. Parabolni let se začne z nabiranjem hitrosti, ki mu sledi t.i. »pull up«, kjer potnik občuti pospešek od 2 do 2.5 g. Manever se nadaljuje z navpičnim letom letala, kjer kot poti letala glede na horizont (flight path angle) doseže vrednost okoli 80 stopinj, kar je zelo nenavadno za tako letalo in prvič tudi za potnika, saj je občutek kot bi bili v raketi. Pri določeni hitrosti sledi »push over«, kjer potnik doseže 0 g in tako občuti breztežnostno stanje za približno deset sekund. Sledi »pull out«, s katerim se manever konča. Naša skupina je parabolni let opravila dvakrat, saj se drugič lahko osredotočiš na druge stvari kot prvič. Ko letalo začne s »pull up-om« se začne navpični let, ki je res pravo doživetje, prav zaradi velikosti letala in nenavadno strmega kota vzpenjanja, pri katerem imaš občutek, kot da si v raketi. Žal je tega občutka dokaj hitro konec, saj sledi push over, ki pa je, glede občutka, še bolj nenavaden. Na začetku se je potrebno navaditi na občutek, da stvari lebdijo po letalu, če jih spustiš ne padejo na tla, kot smo tega vajeni. Vendar pa stvar hitro postane izjemno zabavna, in kaj hitro okoli potnikov lebdijo fotoaparati, stekleničke z vodo, na potnikih pa se prikažejo usta do ušes. Stvar se prehitro konča in že vsi potniki panično grabije svoje stvari, ki bi drugače kot projektili poleteli po letalu ob pull out-u. Po končanih parabolnih letih smo se odpravili nazaj proti Rotterdamu, kjer je zaradi relativno dobre vidljivosti sledil lep pogled na središče mesta, kjer se je odvijal tudi RBAR (red bull air race) in na malo univerzitetno mesto Delft, kjer sta jasno vidna stavba elektro fakultete, ki je najvišja stavba Delfta, pa tudi naša fakulteta, ki je nedaleč stran od rotterdamskega letališča. Ob šolskem pristanku se je naš let končal, letalo nas je peljalo še do hangarja, sledil je podrobnejši ogled letala od zunaj, pri katerem nam je mehanik razložil, kaj vse so dodatno namestili na letalo za znanstvene raziskave. Pokaže tudi sistem fly-by-wire, ki ga je vodstvo naše fakultete dalo naknadno vgraditi, seveda za obsežne raziskave o njegovem delovanju.
Zaradi svetovnih finančnih razmer je fakulteta že razmišljala o prodaji letala, da bi drastično znižala stroške, a so se na koncu vendarle odločili, drugače. Tako študentom še naprej ponujajo to čudovito izkušnjo, kjer se velika količina teorije združi s prakso. Menim, da je to letalo tudi ena izmed stvari, ki fakulteti daje sloves, tako da je za odtenek drugačna od drugih in predvsem bolj privlačna za študente. Nasmejanih obrazov smo se spraševali ali ni služba profesorja, ki polovica leta leti štirikrat na dan, že skoraj »too good to be true«. O tem presodite sami!
http://www.youtube.com/watch?v=ItGt-1DcU0c Pogled skozi okno med parabolnim letom
|
Boštjan Pristavec Urban Čeč Janja Černič in Tanja Pristavec Luka Žnidaršič John Cochrane Urban Čeč Urban Čeč Jadralno letenje v hribih - tveganje? Varnost letenja: John H. Cochrane Pavel Magister
|
|
