|
Janez Stariha je prvi zmagovalec tekmovanja za pokal Livna (2. Edvard Krišto, 3. Daniel Rodić), ki so ga sredi julija pripravili Stipe Krišto in njegovi letalski prijatelji na letališču Brda. Stariha, ki se je zaradi tekmovanja v Livnu odpovedal pokalu Flatland, je poleg 3D pokala prinesel v Slovenijo še neizmerno navdušenje za jadranje v BiH. »Rieti bi se lahko primerjal z Livnim, ampak tu je bilo veliko bolje. Ne samo vremenske razmere, tudi možnosti za pristanke zunaj letališč so izvrstne, veliko je pokošenih travnikov, tako da nihče ni imel s tem večjih težav. Predvsem pa so se domači jadralci izkazali z izvrstno organizacijo,« je povedal Jani, ki ga navdušenje zagotovo še dolgo ne bo minilo. »Upam, da bo termin prihodnjega prvenstva v Livnu sprejemljivejši za slovenske jadralce, saj bi rad videl, da bi naši jadralci spoznali ta jadralski biser,« pravi Stariha. Kljub izvrstnim jadralnim razmeram je letenje v Livnem vendarle dokaj zahtevno, o tem pa govori tudi precej zunaj letaliških pristankov, vsi pa so se iztekli brez težav. »Jadralci, ki smo pristali zunaj letališča, smo dobili »livade« s svojim imenom, jaz eno, nekaj mojih kolegov pa več,« prvi jadralsko navdihnjen ljubljanski jadralec, ki je s skupno zmago pobral tudi zanimivo nagrado zimsko jadranje v Južni Afriki, ki jo je organizatorjem podaril Daniel Rodić.
Boris Žorž potuje na SP [29.6.2010]
Tik pred vrati je svetovno prvenstvo v klubskem in standardnem razredu v Prievidzi (www.wgc2010.sk) na Slovaškem (od 3. do 17. julija), v slovenski ekipi pa so Erazem Polutnik in Sebastjan Ramšak v standardnem razredu ter Miha Peperko (vsi AK Celje) in Boris Žorž (ALC Lesce). Pomembno sporočilo ni v sodelujočih predstavnikih Slovenije, pač pa v tem, da je Boris Žorž (ALC Lesce), po s®amotnih dogajanjih v Lescah, ki nimajo primerjave v zgodovini letalskega športa v Sloveniji, vendarle našel letalo za svoj nastop. Medtem ko visijo neregistrirana letala na stropu letalske lope v Lescah, mu je za tri tedne posodil svoje letalo DG 100 Elan ptujski jadralec Gregor Petrovič, ki je dejal: »Če že meni ni uspelo priti na svetovno prvenstvo, pa sem vesel, da bo z mojim letalom letel Boris Žorž.« No, ob ponovni »nacionalizaciji« letalske flote ALC Lesce, pa se med slovenskimi jadralci znova odpira vprašanje lastništva dvosedežnega letala DG-500 Elan. Za nakup tega dvosedežnega letala, ki naj bi služil slovenskim jadralcem kot šolsko letalo za kakovostne lete, je pomemben del sredstev namreč odštelo Ministrstvo za šolstvo in šport. Seveda bo treba raziskati, kakšen je bil delež sredstev MŠŠ in komu so bila pravzaprav nakazana, ali Letalski zvezi Slovenije ali klubu.
Letališče v Lescah odprto [11.6.2010]
Po vseh zapletih so vendarle tudi uradno odprli letališče v Lescah. Slavje je bilo pod vročim gorenjskim soncem, na razbeljenem asfaltu, kjer so v niz postavili ponosna motorna letala, ki bodo odslej razveseljevala okoliško prebivalstvo. Matija Kodrič, ki nam je posredoval pričujoče posnetke, je dobil vtis, da bo morda v bližnji prihodnosti znova zaživelo tudi jadralno letenje, ki ga je Miran Ferlan nekoč imenoval tihi šport višin. Taksa za pristanek jadralnega letala znaša 6 evrov.
Letalski razlagalni slovar [6.5.2010]
Ob stoletnici prvega vzleta Edvarda Rusjana je v samozaložbi izšel letalski razlagalni slovar, namenjen pa je strokovnjakom in ljubiteljem letalstva. Prof. Dominik Gregl, avtor slovarja, ki je opremljen z mnogimi ilustracijami, pravi: »Poseben uspeh bi bil, če bi ga začenjali uporabljati tudi novinarji. Velika javna predstavitev letalskega slovarja pa je bila 7. maja na Brniku, kjer se je zbrala množica strokovnjakov, ki so povezani z letalstvom. Slovar je sestavljen iz treh delov. 1. Razlagalni slovar 2. Abecedni spisek 3. Pregled Info
Peter sprejel izziv [5.4.2010]
Tretji april 2010 je bil poseben dan, pa ne zato, ker so leški jadralci uspešno izpeljali svoj prvi letalski dan v tej sezoni na športnem letališču v Levcu pri Celju, pač pa zato, ker je Peter Karner, nekdanji upravnik AK Celje, potrdil, da sprejema izziv. Kakšen? V enem od naših zapisov smo ga spodbudili, da bi bilo fino, če bi BOFF (Bovški festival športnega filma) vendarle dobil tudi film o jadralnem letenju, seveda s poudarkom, da je eden od redkih v Sloveniji, ki to lahko uresniči. Peter je potrdil: »Sprejel sem izziv opensoaringa in naredil bom vse, da bom s filmom lahko predstavil jadralno letenje na festivalu športnega filma v Bovcu.
Zamislil sem si dovolj zanimivo jadralsko zgodbo, v klubu pa so mi obljubili pomoč. Čeprav je moja filmska pripoved preprosta, pa bo celota vendarle dokaj zapletena, saj je eno, če snemaš kar tako, nekaj povsem drugega pa, če teče pripoved po nekem scenariju,« je dejal in seveda ni želel razodeti vseh podrobnosti, »vendarle je večji izziv, če na koncu pozitivno presenetiš sebe in druge. Predvsem pa snemam, da bi se tudi kaj ohranilo.« Da Peter misli resno in da je v snemalni formi, je pokazal prav ta dan, ko je mimogrede posnel modelarske prijatelje in izdelek že naslednji dan predstavil na youtube, kjer si ga lahko tudi ogledate.
Med dogodki tega dne, a bolj zasebne narave, je bila 60-obletnica odkar je dr. Dominik Gregl prvič vzletel na letališču v Levcu. Takrat je bila letalska lopa komaj tako velika, da so lahko pod streho postavili vrabca. Mimogrede je povedal, da so stari hangar gradili tudi z udarniškim delom, pri zidavi sten so celjski gimnazijci, ravnatelj je bil prof. Tine Orel, postavili živo verigo za prenos zidakov od kamiona do gradbišča. »Dijaki smo pogosto špricali pouk in šli raje letet, še posebno, ko je pihal zahodnik.« Tudi 3. aprila je pihal zahodnik. Ni znano ali je bil jubilant tisti, ki je postavil paleto laškega v sredino rinčka ali pa se je to zgodilo na račun kakšnega drugega dogodka.
Rusjan v Bistri [28.3.2010]
Sredi minulega tedna, v četrtek, 25. marca, so v Tehniškem muzeju v Bistri pri Vrhniki odprli razstavo Srečka Gombača z naslovom Sto let brnenja na našem nebu. Razstava, ki je posvečena bratoma Edvardu in Josipu Rusjanu, bo odprta do 3. decembra 2010. Čeprav se imamo Slovenci za narod letalcev, je bilo odprtje razstave o Rusjanu bolj žalostno, saj so lahko na prste ene roke prešteli poklicne in ljubiteljske pilote ali ljudi, ki tako ali drugače živijo od letalstva ali z njim. Redki obiskovalci, ki so se udeležili odprtja, in se tako poklonili velikemu Slovencu, razen Jožefa Slane niso opazili nikogar od predstavnikov Vlade RS, pa tudi nikogar od LZS. Morda je krivo slabo obveščanje organizatorja, a glede na to, da bo razstava vabila do konca leta, upamo, da bodo letalci popravili slab vtis ob odprtju. Spodobilo bi se.
Varen pristanek v Lescah [28.3.2010]
Tole je prav gotovo novica, ki si zasluži objavo na OS: »Čeprav je letališče Lesce gradbišče, je še vedno mogoč povsem varen pristanek na koncu nekdanje travnate steze. Dolžina uporabnega terena stare steze je od 400 do 500 metrov, torej dovolj tudi za manj izkušene pilote, ki bodo v spomladanskih dneh prek Gorenjske osvajali nove destinacije,« sporočajo z Gorenjske.
Likovni oddelek Opensoaring-a je predstavil nov model majice z logotipom jadralnega letala OS. Oblikovanje je izdelek agencije Designis, besedilo pa smo si sposodili pri španskem pesniku F.G. Lorci in njegovi pesmi Romance sonambulo (Mesečna romanca), seveda v prevodu Aleša Bergerja, kot ga je predstavil v knjigi Ciganski romansero. Od povpraševanja bo odvisno ali jih bom spravili v resničnost.
Žene letači Jugoslavije [1.3.2010]
V majhni izdaji 400 izvodov je leta 2009 ugledala luč sveta knjiga Žene letači Jugoslavije (1912-1999), ki jo je napisala inž. Ljudmila Ostrovska-Jovanović, avtorica, ki je vse življenje posvetila letalstvu. Knjiga je zanimiva tudi za zgodovino slovenskega letalstva, saj smo dobili pregled pilotk iz Slovenije. Avtorica je zbrala izjemno gradivo, in kot je sama zapisala, knjiga ni roman. Napisana je v preprostem in razumljivem jeziku, ki je še najbliže statističnemu poročilu. Kot zatrjuje avtorica, je to njen prispevek za ohranitev spomina na ženske pilotke v Jugoslaviji v obdobju 1912-1999. Avtorica pravi, da o ženskih letalkah ni veliko zapisanega, podatki iz Muzeja letalstva v Beogradu so ji bili nedostopni, tako da je delo nastalo samo z njeno osebno zavzetostjo. Pričujoča knjiga je zato vredna še toliko več. Že na začetku je seznam letalk, ki so dosegle naziv učiteljice jadralnega ali motornega letenja, med njimi je kopica Slovenk od Cvetke Klančnik Belin pa do Nadje Slanovec in Tanje Pristavec. V ŠROA (šola rezervnih oficirjev letalstva) je našla Mileno Cestnik, sprehodila se je med tekmovalkami, padalskimi in letalskimi sodnicami, pa med prejemnicami zlatega orla, najvišjega jugoslovanskega letalskega priznanja in povsod je tudi kakšna Slovenka. Ste vedeli, da je Mariborčanka Erika Fras leta 1961, za padalske dosežke, prejela zlatega orla? Nekoliko več prostora so v tej kronologiji dobile Slovenke Kristina Gorišek-Novaković, Viktorja Čadež, Cvetka Klančnik-Belin, Sonja Pipan-Volovec, Jasna Žnidaršič-Jerman, Vesna Žnideršič, Marjana Dežnak, Milena Cestnik –Zupanič, Irena Tavčar-Gornik, Danica Volčanšek-Černe, Irena Pivec, Tanja Černič-Pristavec, Bernarda Meža, Vesna Stergar, Janja Černič in Nataša Marzidovšek. Delo je sklenila s padalkami, med katerimi izstopa Irena Avbelj,omenjene pa so še Sonja Vršič, Darinka Krstič-Uhan, Erika Fras, Ivanka Jelenc in Danica Rabuza-Lakovič.
Sezona se je začela - s kurenti [16.2.2010]
Na letališče v Moškanjcih je priletela skupina kurentov, zapodila se je na letališče, se poganja po stezi gor in dol. Letalci smo jih skušali zaustaviti, zahtevali smo, da nam pokažejo dokumente, da lahko letijo, upravnik je zahteval, da prej opravijo vse preglede. Ta glavni kolovodja je pokazal ježevko in je dejal, da so na njej vsi dokumenti, pa da naj pridemo malo bližje, da nam bodo pokazali, kaj natančno piše. Skušali smo jih prepričati, da je letališče samo za plovila in ne za letala, pa so pocepali po tleh od smeha in nas spraševali, če imamo škrge namesto pljuč …, da še niso nikoli slišali, da bi plovila letala po zraku. Na koncu smo se vendarle zmenili, da potegnemo iz hangarja našega super cub-a in da se strokovno razgledamo, če so že kje naokoli znamenja pomladi, ki jo ščejo. Povedali smo jim, da bo pustno poročilo o iskanju pomladi objavljeno na Opesoaringu. Pa so spet potegnili v ospredje svoje ježevke …
|
|
|
